CLOVEKOVA DR A

1. CLOVEKOVA DR�A Telo pri mirovanju in gibanju neprestano lovi ravnote�je in potrebni so stalni popravki Za dosego ravnote�ja skrbi centralni �ivcni sistem, ki neprestano dobiva informacije iz cutil v mi�icah, kitah, sklepih, ko�e in iz ravnote�nega organa ter oci

2. TE�I�CNICA TELESA Pri pokoncni stoji poteka te�i�cnica po sredini telesa, gledano iz strani pa ves cas pred hrbtenico (posledica je navor telesa naprej)

3. SLABA DR�A Nepravilnosti in nenormalnosti v polo�aju in obliki hrbtenice, ramen, spodnjih okoncin, ki niso posledica okvar na kostnem, �ivcno-mi�icnem sistemu, temvec so posledica nezadostnega in nepravilnega delovanja mi�ic Slaba dr�a se hote oz. z voljo popolnoma popravi Slaba dr�a je funkcionalna motnja Ce slaba dr�a traja predolgo, se pojavijo strukturne spremembe na gibalih � deformacije Deformacije se hote ne popravijo

5. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE8. VNETNE BOLEZNI GIBAL

6. VNETNE BOLEZNI GIBAL Bakterijska (gnojna) vnetja - gnojno vnetje sklepov (artritis) in kosti (osteomielitis) - TBC vnetje Nebakterijska vnetja - revmatoidni artritis

7. Bakterijska (gnojna) vnetja Delitev: - glede na cas nastanka: : akutno vnetje (3 tedne) : kronicno vnetje (vec kot 3 tedne) - glede na vzrok nastanka: : hematogeno vnetje (po krvi) iz nekega �ari�ca po telesu (plucnica, ko�ni tur, secila, zobni granulom�) : direktno (odprti zlom kosti, vbodne rane v sklep) : iatrogeno � umetno povzroceno (posledica nestrokovne punkcije sklepa, vnetja po operacijah�)

8. Znaki vnetja Lokalni znaki vnetja: - rdecina ko�e - povecana lokalna temperatura - bolecina - oteklina - motena funkcija (slab�a gibljivost sklepa) Splo�ni znaki vnetja: - povi�ana telesna temperatura - slabo pocutje - huj�anje - slabokrvnost

9. Akutno gnojno vnetje(klinicna slika) Burna klinicna slika (bolnik izgleda mocno prizadet) Jasno izra�eni lokalni znaki vnetja (rdecina, oteklina, lokalna temperatura, huda bolecina, slabo gibljiv sklep) Splo�ni znaki vnetja (TT preko 38�C, mrzlica, motnje zavesti) Nujno stanje v ortopediji (posledica je lahko popolno unicenje sklepa in smrt bolnika) 80 % primerocv je povzrocitelj Staphylococcus aureus

10. Akutno gnojno vnetje

11. Akutno gnojno vnetje(diagnoza) Klinicni pregled Laboratorijske preiskave - povi�ane vrednosti levkocitov (pogosto preko 18.000) - CRP (pogosto preko 150) - povi�ana sedimentacija (SR) Punkcija (gnojna vsebina) RTG spremembe so vidne po nekaj tednih (posledice vnetja)

12. Akutno gnojno vnetje(terapija) Takoj�nja punkcija, punktat po�ljemo na preiskave Po punkciji takoj pricnemo z antibioticno terapijo intravenozno Po prejemu izvida punktata eventuelno spremenimo antibioticno terapijo Antibioticna terapija intravenozno traja najmanj 6 tednov, nato per oss �e 3-6 tednov Operativno zdravljenje v primeru hudega vnetja in ce antibioticna terapija ne pomaga v nekaj dneh Ves cas kontroliramo laboratorijske vrednosti (L, CRP, SR), ki morajo padati

13. Akutno gnojno vnetje NUJNO STANJE NAJPREJ PUNKCIJA NATO ANTIBIOTIK!!! POSLEDICE SO LAHKO ZELO HUDE (UNICENJE SKLEPA)

14. Kronicno gnojno vnetje, TBC(klinicna slika) Zabrisana klinicna slika (bolnik sprva ne izgleda prizadet) Slabo izra�eni lokalni znaki vnetja (blaga rdecina, blaga oteklina, nekoliko povi�ana lokalna temperatura, zmerna bolecina, blaga omejena gibljivost sklepa) Splo�ni znaki vnetja slabo izra�eni (telesna temperatura rahlo povi�ana, pocasno huj�anje, oslabelost) ni nujno stanje v ortopediji

15. Kronicno gnojno vnetje, TBC (diagnoza) Klinicni pregled Laboratorijske preiskave (rahlo povi�ane ali celo normalne vrednosti levkocitov, CRP in sedimentacije (SR) RTG, MRI, scintigrafija skeleta, CT Punkcija

16. Kronicno gnojno vnetje, TBC (terapija) punkcija, punktat po�ljemo na preiskave Po punkciji pricnemo z antibioticno terapijo intravenozno Po prejemu izvida punktata eventuelno spremenimo antibioticno terapijo Antibioticna terapija intravenozno traja najmanj 6 tednov, nato per oss �e 3-6 tednov, TBC 6 mesecev Operativno zdravljenje, ce antibioticna terapija ne pomaga Kontrola laboratorijskih vrednosti (L, CRP, SR

17. Nebakterijska vnetja(Revmatoidni artritis)

18. Nebakterijska vnetja(Revmatoidni artritis) Kronicna vnetna bolezen sklepov neznanega vzroka Prizadeti �tevilni sklepi po telesu Kronicno vnetje postopno unicuje sklepne strukture Bolezen poteka neznacilno s poslab�anji in izbolj�anji Povzroca hudo invalidnost v 10 % 2-3 % odraslih Avtoimuna bolezen? (v 80 % je prisoten revmatoidni faktor � protitelesa) Punktat sklepa je sterilen

19. Revmatoidni artritis(klinicna slika) Eden prvih znakov je jutranja okorelost prstov rok, sledi otekanje in bolecine v sklepih Simetricna prizadetost sklepov Bolezen postopno zajame vse vec sklepov po telesu V koncni fazi so sklepi povsem uniceni in mocno deformirani

20. Revmatoidni artritis(terapija) Antirevmatiki Toplotne obloge Fizioterapija Operacije: - odstranitev sinovije (sklepne ovojnice), ki predstavlja vir kronicne bolezni - vstavitev umetnih sklepov

21. Uricni artritis - Putika Vnetna bolezen sklepov in obsklepnih struktur zaradi odlaganja uratnih kristalov Prirojena motnja v presnovi purinov ali pretirano u�ivanje hrane s purini Koncentracija secne kisline v krvi je povi�ana Ponavljajoci akutni napadi vnetja posameznega sklepa (palec na nogi) Obicajno mo�ki srenjih let (40 � 60 let)

22. Uricni artritis - Putika Prisotni lokalni znaki vnetja Pri kronicni obliki so znacilni uratni kristali v obliki tofov (u�esna mecica) Zdravljenje: - ob napadu antirevmatik (Indometacin) - preventiva (dieta brez purinov) - preventiva z Alopurinolom (preprecuje tvorbo secne kisline)

24. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE9. DEGENERATIVNE BOLEZNI GIBAL

25. Degenerativne bolezni � artroza (obraba sklepov) Artroza je obrabljanje sklepnega hrustanca Hrustanec z leti izgublja vodo in postaja mehansko manj odporen Hrustanec izgubi svoj sijaj, postaja neraven, razpokan in se tanj�a Pomen gibanja pri prehrani hrustanca

26. Degenerativne bolezni � artroza (obraba sklepov) Delitev: - primarna artroza (vzrok ni znan) � 80% - sekundarna artroza (posledica nekega stanja: predhodno gnojno vnetje sklepa, revmatoidni artritis, sklepni zlomi, pogoste krvavitve v sklep � hemofilija)

27. Degenerativne bolezni � artroza (obraba sklepov) Hrustanec se tanj�a, izgubi svoj sijaj Hrustancni obruski povzrocajo vnetje sklepne ovojnice, ki se zato zadebeli � pogosti so izlivi v sklepu, ki so sterilni Ob robu sklepa se tvorijo kostni izrastki (osteofiti) Kost pod stanj�anim hrustancem postane bolj kompaktna � skleroza V kosti se pojavljajo kostne ciste

28. Degenerativne bolezni � artroza (obraba sklepov)(klinicna slika) Bolnik cuti obcasne bolecine, ki se z leti povecujejo Bolecina je vezana na fizicno aktivnost Obcasni izlivi v sklep � punktat je sterilen S casom je gibljivost sklepa vse bolj omejena Sklep se s casom vse bolj deformira

29. Degenerativne bolezni � artroza (obraba sklepov)(diagnoza) RTG slikanje: - zo�ena sklepna �pranja - robni kostni izrastki - osteofiti

30. Degenerativne bolezni � artroza (obraba sklepov)(terapija) Zmerna fizicna aktivnost Ob bolecinah antirevmatik Fizioterapija V napredovalem stanju bergle Blokade sklepa V koncnem stanju vstavitev proteze

32. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE10. BOLEZNI IN OKVARE �IVCNO-MI�ICNEGA SISTEMA

34. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE11. NOVOTVORBE GIBAL

35. TUMORJI Delitev: - primarni kostni tumorji (benigni in maligni tumorji) - sekundarni kostni tumorji (metastaze)

36. RAZVRSTITEV GLEDE NA OSNOVNO CELICO Osteoblast � gradi kost Hondroblast � gradi hrustanec Osteoklast � razgrajuje kost

37. PRIMARNI BENIGNI KOSTNI TUMORJI Osteom: - tumorska celica - osteoblast - na povr�ini kosti - tipna izboklina - operativna odstranitev v primeru te�av

38. PRIMARNI BENIGNI KOSTNI TUMORJI Osteoid osteom: - tumorska celica - osteoblast - majhen tumor v obliki gnezda (nidus) na povr�ini dolgih cevastih kosti z mocno periostalno reakcijo (pokrit z debelo plastjo kosti) - na RTG sliki je vidna svetlina, ki je obdana z debelo plastjo kosti - bolecina na mestu tumorja, znacilna nocna bolecina - bolecina izgine po Aspirinu � Aspirinski test - scintigrafija mocno pozitivna, CT - operativna odstranitev tumorja

39. Osteoid osteom (vidna izrazita periostalna reakcija in svetlina (nidus) v kosti)

40. PRIMARNI BENIGNI KOSTNI TUMORJI Hondrom: - tumorska celica - hondroblast - najpogosteje v malih kosteh roke in stopala - hrustancne celice se mno�e in tanj�ajo kost (osteoliza) - grcaste zadebelitve, lahko zlom - operativna odstranitev in polnjenje votline s kostjo

41. PRIMARNI BENIGNI KOSTNI TUMORJI Osteohondrom (exostosis): - najpogostej�i kostni tumor - tumorska celica - hondroblast - raste iz metafize dolge cevaste kosti (najpogosteje v okolici kolena) - iz kosti raste kot ozka baza, ki se raz�iri v cvetacasto tvorbo, pokrita s hrustancno kapo - tumor raste dokler raste kost - operativna odstranitev ce moti

42. PRIMARNI BENIGNI KOSTNI TUMORJI Osteoklastom (gigantocelularni ali rjavi tumor): - tumorska celica - osteoklast - benigen tumor, obcasno se spremeni v malignega � semimaligen tumor - mladi odrasli v predelu epifiz dolgih cevastih kosti (okoli kolena, spodnji del ko�eljnice) - kost se razgrajuje, votlina je napolnjena z rjavkasto zdrizasto vsebino, na povr�ini se kost z rastjo stanj�a - bolecina, zlom kosti - operativna terapija: izpraznitev votline in polnitev s kostjo ali cementom

43. Osteoklastom � gigantocelularni ali rjavi tumor (tumor s svojo rastjo povzroca tanj�anje povr�ine kosti; kost oslabi in s casom obstaja nevarnost zloma kosti)

44. PRIMARNI MALIGNI KOSTNI TUMORJI Osteosarkom: - tumorska celica - osteoblast - najpogostej�i maligni tumor kosti, tudi najbolj maligen - raste hitro in zgodaj zaseva (pljuca) - najpogosteje okoli kolena, zgornji del nadlahtnice - najpogosteje otroci od 10 � 20 leta - bolecina, tipen tumor, huj�anje, zlom, splo�na oslabelost - RTG, MRI, CT, scintigrafija skeleta, povi�ana alkalna fosfataza, biopsija - kemoterapija, operacija, kemoterapija

45. Osteosarkom (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je znacilno za maligni tumor)

46. PRIMARNI MALIGNI KOSTNI TUMORJI Hondrosarkom: - tumorska celica - hondroblast - raste pocasi in pozno zaseva - najpogosteje je prizadeta medenica - najpogosteje v srednji �ivljenjski dobi (40 let) - bolecina se pojavi pozno, tipen tumor, huj�anje, zlom, splo�na oslabelost - RTG, MRI, CT, scintigrafija skeleta, biopsija - operacija, tumor ni obcutljiv na kemoterapijo

47. Hondrosarkom (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je znacilno za maligni tumor)

48. PRIMARNI MALIGNI KOSTNI TUMORJI Ewingov sarkom: - tumorska celica � celice kostnega mozga - zelo maligen kostni tumor, hitro raste in zgodaj zaseva - najpogosteje v prvih 10 letih �ivljenja - najpogosteje v dolgih cevastih kosteh - bolecina, povi�ana telesna temperatura, znaki vnetja - RTG, MRI, CT, scintigrafija skeleta, biopsija - operacija, tumor ni obcutljiv na kemoterapijo - 5-letno pre�ivetje 50% otrok

49. Ewingov sarkom (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je znacilno za maligni tumor)

50. PRIMARNI MALIGNI KOSTNI TUMORJI Plazmocitom - mielom: - tumorska celica � celice kostnega mozga - v drugi polovici �ivljenja - �tevilne osteoliticne spremembe po kosteh, �moljaste� spremembe po lobanji - splo�na oslabelost, slabokrvnost, huj�anje, zlomi kosti, povecana koncentracija globulinov v krvi, Bens-Jonesove beljakovine v urinu - punkcija kostnega mozga - kemoterapija, obsevanje

51. Plazmocitom -mielom (zlom nadlahtnice kot posledica plazmocitoma, �moljaste� spremembe po lobanji)

52. SEKUNDARNI KOSTNI TUMORJI - METASTAZE Najpogostej�i kostni tumorji Pojav v drugi polovici �ivljenja (po 50 letu starosti) Bolecina, oslabelost, anemija, zlomi, huj�anje RTG, scintigrafija skeleta, povi�ana vrednost alkalne fosfataze, MRI Obsevanje, operacije, kemoterapija

53. SEKUNDARNI KOSTNI TUMORJI - METASTAZE

55. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE12. MOTNJE V KRVNEM OBTOKU

57. SPLO�NI DEL ORTOPEDIJE13. STANJA PO PO�KODBAH

59. SPECIALNI DEL ORTOPEDIJE1. HRBTENICA IN MEDENICA

60. ANATOMIJA HRBTENICE Vretenca Povezave med vretenci - medvretencna plo�cica - fasetni sklepi - vezi (ligamenti) - mi�ice �ivcne strukture

61. VRETENCE � VERTEBRAE 7 vratnih vretenc 12 prsnih vretenc 5 ledvenih vretenc 5 kri�nicnih vretenc 3-5 trticnih vretenc 32 � 34 vretenc

62. FIZIOLO�KE KRIVINE HRBTENICE Pri pogledu od spredaj je hrbtenica ravna Pri pogledu iz strani pa ima fiziolo�ke krivine (v obliki dvojne crke �S�: - vratna lordoza (ukrivljenost navzpred) - prsna kifoza (ukrivljenost navzad) - ledvena lordoza (ukrivljenost navzpred) - kri�nicno-trticna kifoza (ukrivljenost navzad)

63. MEDVRETENCNA PLO�CICA (DISCUS INTERVERTEBRALIS)

64. MEDVRETENCNA PLO�CICA (prehrana)

65. FASETNI SKLEPI

66. VEZI - LIGAMENTI

67. MI�ICE

68. �IVCNE STRUKTURE

69. LUMBALGIJA, LUMBOISCHIALGIJA Lumbalgija: bolecina v kri�u Lumboischialgija: bolecina v kri�u, ki se �iri po zadnji strani noge Ischialgija: bolecina po zadnji strani noge

70. CERVIKALGIJA, CERVIKOBRACHIALGIJA Cervikalgija: bolecina zadaj v vratu Cervikobrachialgija: bolecina v vratu s �irjenjem vzdol� roke Brachialgija: bolecina vzdol� roke

71. HERNIJA MEDVRETENCNE PLO�CICE - HERNIA DISCI Medvretencna plo�cica je sestavljena iz cvrstega obrocka (anulus fibrosus), ki v notranjosti dr�i jedro (nucleus pulposus) Znotraj obrocka (v jedru) je pritisk

72. HERNIJA MEDVRETENCNE PLO�CICE - HERNIA DISCI Po 20. letu se medvretencna plo�cica pricne obrabljati (staranje medvretencne plo�cice) Pomen preventive na hitrost obrabe (vaje za hrbtenico, gibanje, kajenje)!!!

73. HERNIJA MEDVRETENCNE PLO�CICE - HERNIA DISCI Posledica obrabljanja vezivnega obrocka je stanj�anje obrocka (obicajno se stanj�a na zadnjem delu levo ali desno) Posledica stanj�anja obrocka je izbocenje jedra. Tej izboklini pravimo hernija medvretencne plo�cice � diskus hernija V bli�ini poteka �ivec, ki ga hernija pritisne. Posledica je bolecina vzdol� poteka �ivca (po zadnji strani noge) - lumboishialgija

74. HERNIJA MEDVRETENCNE PLO�CICE - HERNIA DISCI

75. HERNIJA MEDVRETENCNE PLO�CICE - HERNIA DISCI Pritisk na �ivec ugotavljamo s testom Lasega (Lassegue test) Pri dvigovanju iztegnjene noge se pojavi bolecina in mravljincenje v kri�u in po zadnji strani noge do prstov Manj visoko dvignemo iztegnjeno nogo, vecji pritisk je na �ivec (vecja je hernija medvretencne plo�cice) Pseudolassegue: pri dvigu iztegnjene noge se pojavi bolecina le v kri�u oz. se bolecina �iri le do kolena (ni znak pritiska na �ivec)

76. HERNIJA MEDVRETENCNE PLO�CICE - HERNIA DISCI Naloge �ivcev: - obcutek za dotik (senzibiliteta) - krcenje mi�ice (motorika) - refleks Glede na izgubo obcutka za dotik v dolocenem delu noge, glede na zmanj�ano mi�icno moc dolocenega dela noge in izgubo dolocenega refleksa v nogi lahko sklepamo na mesto hernije medvretencne plo�cice Najpogosteje se pojavi hernija med 4. in 5. ledvenim vretencu (L4/L5) ter 5. ledvenim in 1. kri�nicnem vretencu (L5/S1). Med 3. in 4. ledvenim vretencu (L3/L4) se pojavi zelo redko.

77. HERNIJA MEDVRETENCNE PLO�CICE - HERNIA DISCI Hernija medvretencne plo�cice med 4. in 5. ledvenim vretencem (L4/L5) povzroca: - slab�i obcutek za dotik po zunanji strani goleni - slab�o moc upogiba stopala in prstov navzgor (ekstenzija stopala in prstov) - refleksi niso prizadeti

78. HERNIJA MEDVRETENCNE PLO�CICE - HERNIA DISCI Hernija medvretencne plo�cice med 5. ledvenim in 1. kri�nicnim vretencem (L5/S1) povzroca: - slab�i obcutek za dotik po zunanji strani stopala - slab�o moc upogiba stopala in prstov navzdol (fleksija stopala in prstov) - slab�e izziven ali ne-izziven Ahilov refleks

79. HERNIJA MEDVRETENCNE PLO�CICE - HERNIA DISCI Diagnoza: - nizek Lasegue (< 50�), nevrolo�ki izpadi - MRI preiskava ledvene hrbtenice (magnetna resonanca) Zdravljenje: - antirevmatik, fizioterapija, pocitek - operacija

80. HERNIJA MEDVRETENCNE PLO�CICE - HERNIA DISCI Nujno operativno zdravljenje: - huda pareza mi�ice (ocena mi�icne moci = 3) - motnje odvajanja (v 6 urah)

81. STENOZA (ZO�ITEV) HRBTENICNEGA KANALA Hrbtenicni kanal je lahko �e prirojeno ozek, vecinoma pa se zo�uje kot posledica staranja z leti Posledica zo�enja hrbtenicnega kanala so stisnjeni �ivci

82. STENOZA (ZO�ITEV) HRBTENICNEGA KANALA Bolnik znacilno navaja nastop bolecine v kri�u in nogah pri hoji Prehodi od 100 � 500 metrov, nato se pojavijo bolecine in �mravljinci� po nogah V pocitku bolecine po 5 � 10 minutah popustijo Pri ponovni hoji se stanje ponovi Bolj mu odgovarja nagib trupa navzpred (pri takem polo�aju je hrbtenicni kanal nekoliko �ir�i in �ivci so zato manj stisnjeni) Znacilno jim vo�nja s kolesom ne povzroca te�av

83. STENOZA (ZO�ITEV) HRBTENICNEGA KANALA Diagnozo doka�emo z MRI preiskavo (magnetna resonanca) Zdravljenje je vecinoma operativno (raz�iritev hrbtenicnega kanala in sprostitev �ivcev)

84. VNETJE MEDVRETENCNE PLO�CICE Locimo akutno in kronicno gnojno vnetje Vzrok gnojnega vnetja medvretencne plo�cice je oddaljeno gnojno �ari�ce, od koder se bakterije po krvi raz�irijo v medvretencno plo�cico (hematogeno vnetje) Medvretencna plo�cica se unici, gnojna vsebina lahko pritisne na �ivce

85. VNETJE MEDVRETENCNE PLO�CICE Akutno gnojno vnetje: - buren zacetek - splo�ni znaki vnetja (visoka telesna temperatura, slabo pocutje, motnje zavesti) - huda bolecina v hrbtenici - pri pritisku gnojne vsebine na �ivce se pojavijo nevrolo�ke motnje (senzibiliteta, motorika, refleksi)

86. VNETJE MEDVRETENCNE PLO�CICE Mocno so povi�ane laboratorijske vrednosti (L>15.000, CRP>150, SR) Diagnozo doka�emo z MRI preiskavo Zdravljenje je biopsija in antibioticna terapija (6 tednov in intravenozno, nato �e 3-6 tednov per oss) Operativno zdravljenje nujno v primeru nevrolo�kih izpadov in slabega odgovora na antibioticno terapijo

87. SINDROM KAVDE EKVINE Gre za pritisk na �ivce v hrbtenicnem kanalu, ki kontrolirajo odvajanje vode in blata Pritisk lahko povzroca velika hernija medvretencne plo�cice, huda zo�itev � stenoza hrbtenicnega kanala, tumor, gnojno vnetje Predstavlja nujno stanje v ortopediji (bolnika je potrebno operirati v osmih urah oz. cim prej), sicer ostanejo trajne motnje odvajanja

88. SINDROM KAVDE EKVINE Te�ave nastopijo nenadoma Bolniku nekontrolirano uhaja voda ali blato ali pride do zapore Zmanj�an obcutek za dotik po zadnjici in nogah v obliki sedlastih hlac Nevrolo�ki izpadi Potrebna je takoj�nja diagnoza (MRI preiskava) in takoj�na operacija

89. SKOLIOZA

90. SKOLIOZA Beseda skolioza v svojem gr�kem korenu pomeni ZVIT Je ena najbolj pogostih deformacij hrbtenice pri otroku, ki jo je opisal in tudi zdravil na svoj nacin Hipokrat v anticnem obdobju

91. SKOLIOZA Delitev: - nestrukturne - strukturne skolioze

92. NESTRUKTURNE SKOLIOZA z odpravo vzroka izgine tudi skolioza vzroki - kraj�a spodnja okoncina - kontrakture v kolku - bolecinski mi�icni krc - histericne skolioze

93. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Deformacija hrbtenice v vseh treh ravninah hkrati: v celni (frontalni) ravnini: levostranske oz. desnostranske skolioze sprememba normalnih fiziolo�kih krivin v stranski ravnini (gledano iz strani je hrbtenica ukrivljena v obliki crke S) V horizontalni ravnini so vretenca zarotirana (z zadnjimi elementi so vretenca zarotirana proti konkavni krivini skolioze) Skolioza je torej deformacija hrbtenice, ko je hrbtenica istocasno ukrivljena v levo ali desno, spremenjene so normalne fiziolo�ke krivine hrbtenice in poglavitna komponenta je istocasna rotacija vretenc

94. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE

95. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Delitev: - glede na cas nastanka : infantilne skolioze (od 0-4. leta) : juvenilne skolioze (4-10.leta ) : adolescentne skolioze (po 10. letu)

96. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Delitev: - glede na vzrok : primarne oz. idiopatske skolioze (80-90%) : sekundarne skolioze (10-20%) (nevromi�icne bolezni, razvojne nepravilnosti, tumorji hrbtenice, po�kodbe�)

97. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Delitev: - glede na krivino cervikalna : C1-C6 cervikotorakalna: C7-T1 torakalna: T2-T11 torakolumbalna: T12-L1 lumbalna: L2-L4 lumbosakralna

98. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Kriticno obdobje vsake skolioze je obdobje intenzivne rasti, to je obdobje pubertete Z zakljuckom rasti se ustavi tudi progres skolioze

99. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Diagnoza: - vecje deformacije lahko vidimo, ko otrok stoji pred nami - test predklona � Adamsov test - RTG slikanje

100. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Adamsov test

101. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Dolocevanje velikosti krivine - meritev po Cobbu

102. STRUKTURNE - PRAVE SKOLIOZE Zdravljenje: - do 25 st. � le opazovanje - vec kot 25 st. stezniki - vec kot 45 � 50 st. operacija