Ali je prenova zbližala izobraževanje in gospodarstvo

1. Ali je prenova zbližala izobraževanje in gospodarstvo Elido Bandelj

2. Načela ZPSI • socialno partnerstvo, ki pomeni, da sodelujejo socialni partnerji v načrtovanju izobraževanja, programiranju in tudi pri izvajanju praktičnega usposabljanja in pri evalvaciji dosežkov. Z zakon smo želeli zagotavljati večjo prilagodljivost izobraževanja tehnološkemu razvoju in razvoju v strukturi dela. • povezovanje izobraževanja in dela, ki pomeni, da je izobraževanje v naravnih delovnih razmerah sestavni del vsakega izobraževalnega programa v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Nosilec sta delodajalec in izvajalec izobraževanja, ki skupaj izpeljujeta izobraževalni program.

3. Načela ZPSI • programska fleksibilnost in izbirnost, ki naj omogoči široko zasnovane izobraževalne programe z notranjo modularno členitvijo, udeležencem poklicnega in strokovnega izobraževanja pa ob večji izbirnosti individualizirani kurikulum in uspešno zaposlovanje. • horizontalna ter vertikalna prehodnost omogočaudeležencem izobraževanja pridobivanje različnih poklicnih kompetenc na različnih poklicnih področjih in na različnih ravneh ter napredovanje do najvišjih stopenj • avtonomija šole v programskem, organizacijskem in razvojnem delu • prilagajanje izrednemu izobraževanju

4. Področja ciljev prenove • Kompetenčno zasnovan kurikul(cilji – pričakovani izzidi, moduli, ocenjevanje…) • Praktično usposabljanje z delom • Fleksibilnost: izbirnost, odprti kurikul • Timsko delo (povezovanje, sodelovalno poučevanje) • Izvedbeno načrtovanje na več ravneh (program, skupina, posameznik)

5. Področja ciljev prenove • Presojanje in priznavanje predhodno pridobljenega znanja • Individualizacija (osebni izobraževalni načrt, mapa učnih dosežkov) • Zagotavljanje kakovosti (merjenje zadovoljstva, samoevalvacija, uvajanje izboljšav) • Transparentnost: objava kurikula, poročila o kakovosti, priloga k spričevalu

6. Temeljne značilnosti prenovljenih izobraževalnih programov • Izobraževalni programi so kompetenčno zasnovani • Izobraževalnih programi so pripravljeni na podlagi več poklicnih standardov • Izbirnost: • Izobraževalni programi so sestavljeni iz obveznih in izbirnih modulov • Izobraževalni programi niso v celoti določeni • 20% izobraževalnega programa se mora določiti na lokalni ravni (odprti kurikulum) • Pri tem morajo sodelovati izobraževalci in delodajalci (socialno partnerstvo na lokalni ravni) • Odprti kurikulum sprejme svet šole

7. Temeljne značilnosti prenove izobraževalnih programov • Izobraževalne programe izvajajo skupaj izobraževalci in delodajalci • Praktično izobraževanje pri delodajalcu se izvaja na podlagi • Individualne pogodbe (delodajalec:posameznik) ali • Šolske pogodbe (delodajalec:šola) • Šole morajo pripraviti šolske (izvedbene) kurikulume • Okvirni izobraževalni program organizacijsko prilagodijo lokalnim pogojem, pri tem upoštevajo tudi: • Dogovor z delodajalci o obsegu praktičnega izobraževanja • Odprti kurikulum

8. Kje smo in do kod smo prišli? Kaj nam kažejo prve evalvacije?

9. Ocena stanja • Padec števila populacije • Prehod interesa na V. stopnjo izobrazbe (16% : 84%) • Večina, ki obiskuje SPI nadaljuje v PTI • Podaljševanje “bivanja” v srednjih šolah (PTI,PT,MT) • Strukturna neskladja vpisa s potrebo trga zaposlitve

10. Ocena stanja • Rahljanje zveze med izobrazbo in zaposlitvijo (manj reguliranih poklicev in odvisnost učinkovitosti od ključnih ne poklicnih kompetenc) • Strukturna neskladja v vpisu med spoloma ( IV. Stopnja 30%:70%, V. stopnja SSI 47%:53% GIM 59%:41% PTI 34%:66% PT 69%:31% MT 64%:36% ) • Visok vpis v Višješolsko in Visokošolsko izobraževanje

11. Ocena stanja • Uveljavila se je izbirnost, ki dopušča šoli več programske avtonomije (zakonski okvirji so dani); izbirnost se lahko uveljavi pri izbiri posameznih modulov oziroma predmetov, lahko pa tudi kot izbira različnih ravni zahtevnosti ali obsega posameznega predmeta ali modula • Štiriletno srednje izobraževanje postaja standard izobrazbe za vse prebivalce RS, če želimo napredovati med najrazvitejše države sveta (takšne cilje najdemo tudi v programskih dokumentih)

12. Ocena stanja • Poklicni standardi so z vidika širine dela, ki ga pokrivajo, iz različnih razlogov različno zasnovani (nekateri pokrivajo posamezno delovno mesto, drugi pa so pravzaprav bolj izobrazba za neko širše področje dela kot poklicni standard), • Število programov je sicer manjše, kot je bilo pred prenovo 2008, a še vedno so programi preozki (oprti na posamezen poklicni standard) zlasti v nekaterih panoga, • Programi, ki se sedaj uvajajo v srednje šole, so modularno zgrajeni in kreditno vrednoteni, kar omogoča relativno hitro spremembo izvedbe (izvedbeni kurikul), saj so posamezni sklopi znanja, ki so smiselno zaokroženi, že izoblikovani,

13. Ocena stanja (Kurikul in timsko delo učiteljev) Nivo izvajalca izobraževanja • Programski učiteljski zbori: • njihovo delovanje je dobro ocenjeno… • … kar pa (še) ni razvidno iz dokumentov • organizacijske težave in finančni okviri resno ovirajo razvojno delo na izobraževalnih ustanovah • Izvedbeno načrtovanje: • prevladuje učno-snovno načrtovanje, • cilji večinoma na ravni reprodukcije in posnemanja • neusklajenost med posameznimi ravnmi načrtovanja • Sodelovalno poučevanje: omejeno na skupno načrtovanje in projektne tedne

14. Rezultati evalvacij Praktično izobraževanje ( praktično usposabljanje pri delodajalcih) Raziskovalna vprašanja: • Kakšno je sodelovanje med šolo in delodajalci? • Kako se povezuje splošno, strokovno in praktično izobraževanje? • Kakšna je usposobljenost in strokovno spopolnjevanje strokovnih delavcev praktičnega izobraževanja? • Kakšni so zaposlitveni načrti dijakov?

15. Rezultati evalvacij Odprti kurikul Raziskovalna vprašanja: • Kdo sodeluje pri pripravi odprtega kurikula? • Ali so odprti kurikuli javno dostopni? • Kakšna je struktura odprtih kurikulov?

16. Praktično izobraževanje Sodelovanje med šolo in delodajalci: • Učitelji in mentorji odgovarjajo, da so večinoma dijaki tisti, ki vzpostavijo stik med šolo in delodajalci, sledijo organizatorji PI, delodajalci niti ne; • Šole sodelujejo z delodajalci: • spremljajo PUD (tudi z obiski – organizator PI), • na nekaterih šolah imajo organiziran razvojni sosvet, na nekaterih šolah imajo z delodajalci skupne projekte • Tudi mentorji - sodelovanje je šibko: • s šolo imajo redko skupne projekte, • s šolo redko sodelujejo preko zbornic.

17. Praktično izobraževanje Povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega izobraževanja: • Večina dijakov in učiteljev PP se strinja, da omogočajo izkušnje pri PP in na PUD boljše razumevanje strokovne teorije; • Dobrih 70% dijakov zna uporabiti teoretično znanje SVS pri izvajanju praktičnih nalog v šoli in na PUD, temu pritrjujejo tudi učitelji PP in mentorji. • Večina dijakov in mentorjev navaja, da se na PUD naučijo stvari, ki se jih niso v šoli;

18. Praktično izobraževanje Povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega izobraževanja: • Polovica dijakov in učiteljev ocenjuje, da se PP in PUD vsebinsko dopolnjujeta • 70% dijakov in več meni, da se učenje PP in Slovenščine redko oz. se ne dopolnjujeta (Tuj jezik 60% in več); • Dve tretjini dijakov pri delodajalcu opravljata tudi dela, ki niso povezana z nalogami bodočega poklica • Dve tretjini mentorjev navajata, da dijaki na PUD ne opravljajo nalog, ki niso povezana z nalogami njihovega bodočega poklica.

19. Praktično izobraževanje Usposobljenost in strokovno spopolnjevanje akterjev PI – mentorji PUD: • Dve tretjini mentorjev nima pedagoško-andragoške izobrazbe niti mojstrskega, delovod. ali poslovod. izpita • kljub temu jih dobra polovica meni, da so za področje pedagoškega dela dobro usposobljeni; • Dve tretjini mentorjev se v zadnjih dveh letih ni udeležilo strokovnih srečanj, ki jih je za njih organizirala šola • udeleženi so obravnavali teme o organizaciji, izvedbi in vsebini PUD, o sodelovanju šole in podjetij, o potrebah gospodarstva v lokalnem okolju in o oblikovanju odprtega kurikula šole.

20. Odprti kurikul • Sodelovanje šola-delodajalci – problematično • Vsebina odprtega kurikula se počasi, a vidno razvija (od ponavljanja “rednih”predmetov in modulov k novim vsebinam) • Aktivno vključevanje dijakov – premalo prisotno • Transparetnost: objave so redke

21. Odprti kurikul Kdo sodeluje pri pripravi odprtega kurikula: • 13 od 25 šol je vključilo delodajalce, • vse šole so vključile učitelje SVS, • 20 šol tudi učitelje PP znotraj SVS, • 22 šol je vključilo učitelje splošnih predmetov, • 2 šoli tudi šolsko svetovalno delavko, • samo 1 šola je vključila tudi dijake.

22. Odprti kurikul Seznanjenost, javna dostopnost OK: • 9 šole od 25 imajo OK objavljen na spletni strani, • 2 šoli imata OK na oglasni deski v zbornici, • po 1 šola pa še: na oglasni deski za dijake, na skupnem strežniku, LDN, šolska publikacija. Dijaki večinoma ne poznajo OK: • 41% dijakov je odgovorilo, da pozna OK, največkrat jih z njim seznani razrednik na začetku leta, • 13% dijakov je imela možnost vplivati na oblikovanje OK – več dijakov TO (predlagali so vsebine OK (12), dali so predloge za naslednjo generacijo (4), izpolnili anketo (4)), • 13% ima možnost izbire znotraj OK, 41% ne ve.