1 / 21

STATISTIKE RAZVOJA PODEŽELJA Statistični sosvet za regionalne statistike, 12. 10. 2006 Mojca Merc

STATISTIKE RAZVOJA PODEŽELJA Statistični sosvet za regionalne statistike, 12. 10. 2006 Mojca Merc. Projekt STATISTIKE RAZVOJA PODEŽELJA. Namen:

blake-yates
Télécharger la présentation

STATISTIKE RAZVOJA PODEŽELJA Statistični sosvet za regionalne statistike, 12. 10. 2006 Mojca Merc

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. STATISTIKE RAZVOJA PODEŽELJAStatistični sosvet za regionalne statistike, 12. 10. 2006 Mojca Merc

  2. Projekt STATISTIKE RAZVOJA PODEŽELJA Namen: • zagotoviti podatke za potrebe razvoja podeželja v obdobju 2007- 2013, ki so vezani na os 3 politike razvoja podeželja s ciljem izboljšanja kvalitete življenja v ruralnih območjih in spodbujanja raznolikosti ekonomskih aktivnosti Vsebina: • 4 prioritetna področja: 1. Demografija in migracije 2. Gospodarstvo in človeški kapital 2a. Ekonomska struktura in vloga kmetijstva 3. Dostopnost do storitev in infrastrukture 4. Socialni blagor

  3. Seznam kazalnikov po vsebinskih področjih

  4. POTEK PROJEKTA • zbiranje že obstoječih podatkov, ki so evropsko primerljivi: • podatki so vezani na enake prostorske ravni (NUTS 3, LAU2), • usklajenost podatkov z uporabo enotne metodologije. • referenčno obdobje: 2000 – 2004 • zbiranje absolutnih podatkov in izračunavanje kazalnikov

  5. TERITORIALNI NIVO • zbiranje podatkov na dveh prostorskih nivojih in po dveh konceptih • na nivoju celotnih regij NUTS 3 po OECD konceptu • na nivoju občin LAU 2 za zgostitvena območja po Eurostatovi klasifikaciji “Degree of Urbanisation” • skupno merilo: gostota prebivalcev

  6. 1. OECD-jeva definicija Lokalna hierarhična stopnja - ruralne občine imajo manj kot 150 preb/ km² Regionalna hierarhična stopnja - različni tipi NUTS 3 glede na delež prebivalstva, ki živi v ruralnih občinah • Pretežno ruralne regije - Predominantly rural regions več kot 50 % prebivalstva živi v ruralnih občinah oziroma manj kot 50 % prebivalstva v urbanih občinah • Zmerno ruralne regije - Significantly rural regions 15-50 % prebivalstva živi v ruralnih občinah oziroma 50–85 % prebivalstva živi v urbanih občinah • Pretežno urbane regije - Predominantly urban regions manj kot 15 % prebivalstva živi v ruralnih občinah oziroma več kot 85 % prebivalstva v urbanih občinah

  7. 2. Eurostatova definicija -Degree of urbanisation Dodatni merili: • teritorialna povezanost lokalnih enot (občin), ki ustrezajo kriterijem gostote prebivalstva; • minimalno število prebivalstva. Koncept “Degree of urbanisation” loči tri zgostitvena območja: • Gosto poseljena območja - Densely populated area:sklenjen niz občin, v katerih je gostota poselitve večja od 500 preb/km², v celotnem nizu občin pa je najmanj 50 000 prebivalcev. • Vmesna območja - Intermediate area:sklenjen niz občin, v katerem je gostota prebivalstva v posamezni občini večja od 100 preb/km² in v tej celotni 'umetni' enoti pa je najmanj 50 000 prebivalcev oziroma približno toliko kot v '‘gosto poseljenem območju''. • Redko poseljena območja - Thinly populated area: sklenjen niz občin, ki ne pripadajo ostalima dvema kategorijama.

  8. ENOTNA METODOLOGIJA • zbiranje podatkov po evropsko usklajenih definicijah - uporaba podatkov, ki upoštevajo metodološke smernice Eurostatovih statističnih raziskav (Anketa o delovni sili - LFS, Anketa o življenjskih pogojih - EU-SILC), regionalni računi; • uporaba administrativnih virov (Centralni register prebivalstva – CRP, Register prostorskih enot - RPE); • uporaba drugih statističnih virov (popisni – Popis prebivalstva 2002, Popis kmetijskih gospodarstev 2000; registrski – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva - SRDAP; druge letne statistične raziskave).

  9. REZULTATI • podatki pridobljeni za 92% predvidenih kazalnikov • za dva kazalnika podatkov ni bilo mogoče pridobiti

  10. PROBLEMI • Nezanesljivost podatkov na nižjem prostorskem nivoju od NUTS 3 (podatki regionalnih računov – BDP, BDV; kmetijski podatki) oz. NUTS 2 (podatki s področja Socialni blagor); • Pokritost podatkov v celotnem referenčnem obdobju - določeni podatki se ne zbirajo vsako leto (kmetijski kazalniki) • Zaupnost podatkov (kmetijski kazalniki) - podatki o Strukturi kmetijskih gospodarstev za določene razrede zaradi zaupnosti niso objavljeni

  11. REŠITVE • Prikaz nezanesljivih podatkov na nivoju NUTS 2 po konceptu “DU” (Eurostat-ova zahteva) • Zbiranje alternativnih podatkov v primeru, da potreben podatek ni na voljo (npr. podatki iz EU-SILC za referenčno obdobje niso, saj se je raziskava začela izvajati v letu 2005 – uporabljen vir Anketa o porabi v gospodinjstvih) • Področje Človeški kapital – poleg anketnih podatkov (večinoma nezanesljivih) smo za iste vsebine vzporedno zbrali tudi administrativne podatke iz Statističnega registra delovno-aktivnega prebivalstva

  12. PRIKAZ ZBRANIH PODATKOV PO PROSTORSKIH RAVNEH NUTS 3 – 76% pokritost s podatki LAU 2 – 60% pokritost s podatki

  13. Uspešnost pokritosti vsebinskih področij: 1. Dostop do storitev in IS 2. Gospodarstvo in človeški kapital 3. Demografija, 4. Kmetijstvo 5. Socialni blagor

  14. PRIKAZ REZULTATOV NA PRIMERU STAROSTNE SESTAVE PREBIVALSTVA * Zmerno ruralne regije

  15. PROBLEMI IZKAZOVANJA PODATKOV NA PRIMERU KAZALNIKA STOPNJE BREZPOSELNOSTI

  16. ODPRTA VPRAŠANJA – nadaljevanje projekta • Ali so statistike razvoja podeželja v Sloveniji potrebne za usmerjanje, načrtovanje, spremljanje splošnega razvoja podeželja? • Ali je mednarodno zastavljen začetni nabor kazalnikov, predstavljen v projektu, primeren v slovenskem prostoru? V kakšni smeri ga je smiselno razširiti, spremeniti (os 1, 2, 3)? PREDLOGI! • Ali sta splošni – mednarodni definiciji ruralnega/urbanega, uporabljeni v predstavljenem projektu, primerni za slovenske razmere? • Ali so rezultati, zbrani v projektu, in predstavljeni v glavnem na ravni statističnih regij sploh reprezentativni za slovenski prostor? • Ali je glede na dostopnost podatkov in dosežene rezultate bolj smiselno oblikovati nacionalno osredotočen projekt, ki ima zagotovljen večji nabor virov podatkov za nižje teritorialne nivoje ali nadaljevati z zbiranjem mednarodno primerljivih, vendar manj zanesljivih podatkov?

  17. ODPRTA VPRAŠANJA – definicija ruralno/urbano • Potrebe uporabnikov (analiza zahtevkov različnih uporabnikov, narejena na SURS) Ali je katera od definicij ruralnega/urbanega (OECD in Eurostatova ‘Degree of urbanisation’) primerna za uporabo v slovenskem prostoru – ne le za zbiranje in objavljanje statistik razvoja podeželja, ampak tudi za uporabo na ostalih vsebinskih področjih? • Ali potrebujemo nacionalno definicijo ruralnega/urbanega? Ali naj bo ta definicija nivojska – ruralno/urbano na ravni regij; ruralno/urbano na ravni občin; ruralno/urbano na ravni naselij; ruralno/urbano ne glede na administrativne meje

More Related