1 / 28

Struktura delavnice, 4 ure

Občina Trzin 09. marec 2013 delavnica od 08. do 12. ure : za lastnike hiš v prvotnem delu Trzina , delavnica od 14. do 18. ure : za lastnike hiš v Mlakah . Predavatelj: Bojan Žnidaršič 041 830 867. Struktura delavnice, 4 ure. Predavanje, 1 ura menjava zunanjega stavbnega pohištva,

brendy
Télécharger la présentation

Struktura delavnice, 4 ure

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Občina Trzin09. marec 2013delavnica od 08. do 12. ure: za lastnike hiš v prvotnem delu Trzina,delavnica od 14. do 18. ure: za lastnike hiš v Mlakah.Predavatelj: Bojan Žnidaršič 041 830 867

  2. Struktura delavnice, 4 ure • Predavanje, 1 ura • menjava zunanjega stavbnega pohištva, • izolacija fasade, • menjava strešne kritine z izolacijo strehe ali stropa proti hladni podstrehi, • namestitev sprejemnikov sončne energije za pripravo sanitarne vode, • menjava dotrajanih kotlov za CK + menjava energenta, • toplotne črpalke, • odprava plesni in • subvencije ter kreditiranje Eko Sklada. • Terenski sprehod po naselju, 3 ure

  3. Uporabne povezave • Portal NEP Slovenija, http://nep.vitra.si • Članki, http://nep.vitra.si/?nid=50 • Okna, http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Vgradnja_Oken.pdf • Fasada, http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Fasade.pdf • Streha, http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Strehe.pdf • Tlaki, http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Tlaki.pdf • SSE, http://nep.vitra.si/?ct=1 • Biomasa, http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Biomasa_April_2011.pdf • Nastanek plesni, http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Plesen_Oktober_2010.pdf • Odprava plesni, http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/OdpravaPlesni_November_2010.pdf • Subvencije, http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Subvencije_EkoSklad_2013.pdf • Črna točka, http://nep.vitra.si/?ct=1 • Energetski kiksi, http://nep.vitra.si/index.php?kiksi=1 • Facebookhttp://www.facebook.com/NEP.Slovenija

  4. ZAKAJ URE?

  5. ZATO URE?

  6. KJE URE? 1Izolacija stropa 2Izolacija poševne strehe 3Izolacija med bivalnimi etažami 4Tla v kopalnici 5Pohodna terasa 6Fasada 7Tla nad odprtim prostorom 8Ozelenjena ravna streha 9Tla nad kletjo 10Zunanja toplotna zaščita podzemnih delov objekta 11Podzemna hidroizolacija 12Tla na terenu - ogrevani prostor 13Tla na terenu - neogrevani prostor

  7. DOBITKI IN IZGUBE ENERGIJE

  8. RABA ENERGIJE v gospodinjstvu Potrebe so raznolike: Letne potrebe gospodinjstva s štirimi družinskimi člani: 10 do 40.000 kWh za ogrevanje prostorov 1.000 – 4.000 ELKO, 4 do 6.000 kWh za pripravo tople vode in 3 do 5.000 kWh električne energije za pogon gospodinjskih naprav, razsvetljavo, zabavno elektroniko in drugo.

  9. STIK STREŠNE IN FASADNE TERMOIZOLACIJE

  10. ŽALOSTNA PRAKSA

  11. POSLEDICE ŽALOSTNE PRAKSE

  12. POSLEDICE ŽALOSTNE PRAKSE

  13. DA SE TUDI DRUGAČE

  14. OBODNE STENE tabela: povprečna letna poraba energenta za 1 m2 zunanje stene, izdelane iz različnih gradbenih materialov s toplotno izolacijo in brez nje. Vrednost koeficienta toplotnega prehoda U (W/m2K) pomnožena s 100, približno pove, kolikšna bo poraba kWh/leto; pomnožena z 10 pa, kolikšna bo poraba m3 zemeljskega plina oziroma litrov kurilnega olja. Iz tabele je razvidno, da ima pri tanjši termoizolaciji material in debelina obodnih sten še nek vpliv na skupno termoizolativnost. Pri 15 – 20 cm termoizolaciji pa je ta vpliv skoraj ničen. Na obodu stavbe si želimo čim manjši koeficient toplotne izolativnosti (U), zato naj zunanji zidovi zadostijo le vsem statičnim in protipožarnim zahtevam, nalogo preprečevanja prehoda toplote pa naj prevzame termoizolacija.

  15. Tabela vrednosti koeficienta toplotne prehodnosti U = W/(m2K)

  16. »Zlate« debeline toplotne izolacije • Zapomnimo si “zlate” minimalne debeline termoizolacije: • v streho mansardnega stanovanja gre 40 cm, • na zadnjo ploščo (strop proti hladni podstrehi) 30 cm, • na fasado 20 cm, • v tlak proti raščenemu terenu 15 cm (ogrevani prostori), • v tlak proti raščenemu terenu 5 cm (neogrevani prostori), • v tlak med ogrevanimi etažami 2 - 3 cm, saj govorimo o zvočni, ne pa toplotni izolaciji plavajočega estriha.

  17. Neopor I Ker so okna montirana ravno z zunanjo linijo zidu, so špalete narejene iz termoizolacije, kar pomeni brez toplotnega mostu. Neopor – imenovan tudi črni stiropor - je nova TI z lambdo 0.032 W/m2K. Ker je 20% bolj TI od ostalih z lambdo 0.041 W/m2K, je lahko tanjša za 20% (16 cm namesto 20 cm).

  18. Neopor II Ker so okna montirana ravno z zunanjo linijo zidu, so špalete narejene iz TI, kar pomeni brez toplotnega mostu. Na notranjo špaleto – TI s stirodurjem – bodo po končanih delih montirana vrata.

  19. TOPLOTNI MOSTOVI Nosilci ostrešja so TI, v nasprotnem so hladilno rebro, ki prenaša zunanji hlad v notranjost in jo podhlaja.

  20. TEMELJ JE TUDI TEMELJ VSAKE DOBRE TERMOIZOLACIJE

  21. Primer (iz sejma) pravilne, učinkovite in kvalitetne TI temeljev, kjer so lepo vidne vse plasti. Na zidu (temelju) je vertikalna hidroizolacija, ki sicer pri kvalitetni izvedbi ni potrebna. Sledi XPS v enaki debelini kot TI fasade, sledi bradavičasta folija (čepki so obrnjeni prosti steni), ki ima vlogo hidroizolacije in zaščito termoizolacije. Sledi plast vertikalne drenaže iz prodnikov ali lomljenca (brez drobnih frakcij) v skupni debelini okrog 20 cm. Pod vertikalno drenažno plastjo je horizontalna drenažna cev, položena v peščeno posteljico, zavita v polst in z naklonom vsaj 1%. In to je vse. Tako narejeni temelji zagotavljajo prijetno bivanje in eliminirajo toplotne izgube.

  22. Detajl obdelave vogala, kjer je spodnji del (cokel) brez potrebe tanjši. Idealna - in prav nič "grša" - je enaka debelina fasade in cokla. V ekstremnih primerih lahko tanjši cokel povzroča plesen na notranji strani obodnih sten. Zadaj je okrog oken viden detajl prečnega armiranja s fasadno mrežico na vseh 4 straneh okenske odprtine.

  23. TERMO KAMERA, PLESEN

  24. TERMO KAMERA, PLESEN

  25. PASIVNA HIŠA Pasivna skeletna (lesena) hiša Pasivna zidana hiša

  26. SLIKA JE JASNA Grafikon napovedi letnih stroškov ogrevanja stavb z različnimi kvalitetami termoizolacije Podatki so iz l. 1995, povprečna cena kurilnega olja 0,22 €/l. Izračun – prikazan v grafikonu – temelji na vsakoletni podražitvi energentov za 5%, kar ustreza dejanski podražitvi zadnjih 10 let (razen padcu jeseni 2008).

  27. Rezultat še bolj Pri stavbi s 300 m2 zunanje stene U = 0,5 W/m2K bi bili leta 2020 letni stroški ogrevanja 1.110 €; stene z U = 0,1 W/m2K pa le 220 €. Leta 2030 bi bile cene ogrevanja še višje. Pri obodnih stenah z U = 0,5 W/m2K okrog 1.800 €, stena z U = 0,1 W/m2K pa le 360 €.

  28. SANACIJA

More Related