Politika razvoja podeželja v obdobju 2014-2020 II. steber SKP MKO , Sektor za podeželje

1. Politika razvoja podeželja v obdobju 2014-2020 II. steber SKP MKO, Sektor za podeželje April 2013

2. Finančni okvir PRP 2014-2020 Sprejet dogovor Evropskega sveta (7. in 8. februar 2013) o večletnem finančnem okviru Slovenija bo glede na ta dogovor za izvajanje PRP 2014-2020 prejela744 mio € (v cenah 2011) oz.skoraj 840 mio € v tekočih cenah. Opozorilo: ta finančni okvir še ni dokončen = upoštevati je potrebno še vlogo Evropskega parlamenta. Ta znesek vključuje tudi posebno alokacijo v višini 150 mio €, ki si jo je Slovenija priborila v pogajanjih. Ob upoštevanju stopenj sofinanciranja bo za PRP 14-20 po prvih indikativnih izračunih skupaj razpoložljivih cca. 1,1 mrd. € (EU+ SI). Stopnja sofinanciranjas strani EU pa še naprej ostaja enotna - 75 % za obe kohezijski regiji (Vzhodno in Zahodno Slovenijo).

3. Finančni okvir PRP 2014-2020 Sprejet dogovor Evropskega sveta (7. in 8. februar 2013) o večletnem finančnem okviru Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) je skupaj z drugimi strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom (t.i. SSO skladi) združen v skupni strateški okvir. Kot del skupnega strateškega okvira mora prispevati k uresničevanju skupnih tematskih ciljev in s tem k doseganju ciljev Evropa 2020. Rezerva za uspešnost– pogojevanje “sprostitve” sredstev z uspešnostjo oz. doseganjem ciljev strategije Evropa 2020. Obsega 7 % skupnih dodeljenih sredstev. Dodeli se leta 2019.

4. Prednostne naloge politike razvoja podeželja 2014-2020 • Za politiko razvoja podeželja 2014-2020 je bilo opredeljenih 6 prednostnih nalog: • pospeševanje prenosa znanja ter inovacij; • krepitev konkurenčnosti in krepitev sposobnosti preživetja kmetij; • spodbujanje organizacije prehranske verige in obvladovanja tveganja v kmetijstvu; • obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov; • spodbujanje učinkovite rabe virov in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe; • spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij. • Programi RP bodo morali prispevati tudi k horizontalnim ciljem: spodbujanje inovacij, skrb za okolje ter prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

5. Ukrepi politike razvoja podeželja 2014-2020 • V obdobju 2014-2020 ni več delitve na posamezne osi. • Ukrepi iz 2007-2013 se v nekoliko spremenjeni /združeni obliki prenašajo v 2014-2020. Za enkrat v 2014-2020 ukrepa zgodnjega upokojevanja ne bo. • Ključni poudarki: • Prenos znanja in svetovanje (!); • Sodelovanje: različne oblike povezovanja – npr. v kratke dobavne verige, oskrbe verige z biomaso, pilotni projekti, operativne skupine EIP, skupni okoljski pristopi… (!); • Izravnalna plačila za kmetovanje na OMD • Kmetijsko okoljska in kmetijsko podnebna plačila – obvezen ukrep; • Ekološko kmetijstvo kot samostojen ukrep; • Dobro počutje živali; • Izvajanje pristopa od spodaj navzgor „Community Lokal Led Development - CLLD“ (znotraj RP se to izvaja preko LEADER pristopa); • Instrumenti za obvladovanje tveganj. • Za spodbujanje inovacij in inovativnosti se vzpostavi Evropsko partnerstvo za inovacijena področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (povezovanje različnih deležnikov, ključno predvsem za prenos znanja v prakso!).

6. Ključne novosti pri programiranju v 2014-2020 • Večji poudarek uspešnosti pri doseganju ciljev: na osnovi makroekonomskih pogojenosti, predhodnih pogojenosti in pregleda uspešnosti. • »Manj je več«: Evropska komisija pozivak odmiku od »zgodovinskih alokacij«, ki so pripeljale do razpršenosti podpor in njihovi vprašljivi učinkovitosti, k jasni ciljni usmerjenosti ter zavezanosti doseganju ciljev na EU ravni (evropska dodana vrednost). • Bolj jasen okvir interveniranja te politike: okvir opredeljuje 6 prednostih nalog, ki so za operativne potrebe programiranja razčlenjene v prednostna področja (»focus areas«). • Vzpostavitev 3 horizontalnih ciljev, ki posegajo v vse prednostne naloge: inovacije, skrb za okolje ter prilagajanje in blažitev podnebnih sprememb. • Usmerjenost k doseganju rezultatov.

7. PRP 2014-2020 mora biti: • Zasnovan na osnovi realne analize stanja inocene potreb. • Skladen znacionalnimi (Resolucija Zagotovimo.si hrano za jutri) in evropskimi strateškimi usmeritvami (Evropa 2020, SKP proti 2020 in vsi izvedeni dokumenti) ter partnersko pogodbo za vse EU sklade v državi. • Uravnotežen – spodbujati mora večfunkcionalno vlogo kmetijstva, to je: • proizvodnja kakovostne hrane (dvig samooskrbe z lokalno pridelano hrano), • skrb za okolje in • celovit trajnostni razvoj podeželja (ohranjanje poseljenosti, vitalnosti podeželja). • Osredotočen,razvojno naravnan. Razpršitvi sredstev se želimo v največji možni meri izogniti – potrebno narediti jasne prioritete. • Jasen in usmerjen v doseganje rezultatov.

8. Potek priprave PRP 2014-2020 Vsebine, ki so trenutno v pripravi.

9. Vsebinska izhodišča PRP 2014-2020 Na osnovi dosedanjega dela pri pripravi PRP 14-20 se kažejo naslednje preliminarne potrebe: ZNANJE in INOVACIJE • Večji poudarek prenosu znanja in inovacij, med drugim tudi preko tesnega, neposrednega sodelovanja med primarnimi proizvajalci, svetovalci in raziskovalci. • Prestrukturiranje in zapiranje tehn. vrzeli. • Tržno in proizvodno povezovanje ter vzpostavitev kratkih lokalnih verig. • Usmeritev v okolju prijaznejšo proizvodnjo kmet. proizvodov višje kakovosti. • Trajnostna raba naravnih virov in zmanjšanje izpustov TPG. • Širši razvoj podeželskih območij preko diverzifikacije KMG, spodbujanjem podjetništva in krepitve socialnega kapitala na podeželju. KONKURENČNOST KRATKE LOKALNE VERIGE VIŠJA KAKOVOST SKRB ZA OKOLJE TRAJNOSTNA RABA NARAVNIH VIROV ŠIRŠI RAZVOJ PODEŽELJA

10. Potek priprave PRP 2014-2020 v RS • INDIKATIVNA ČASOVNICA PRIPRAVE PRP 2014-2020 – pozor: vezano tudi na časovnico sprejemanja EU zakonodaje. Zaključen izbor izvajalca predhodnega vrednotenja (KPMG) in izvajalca okoljske presoje (OIKOS).

11. Stanje priprave PRP 2014-2020 • Analiza stanja in SWOT analiza ter strategija – prvi osnutki teh dokumentov bodo pripravljeni do konca marca in dani v pregled zunanjemu evalvatorju in strokovni javnosti. • Intenzivna priprava vsebinskega izhodišča za ukrep dobrega počutja živali, kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih plačil ter delno tudi 36. člena – ukrep sodelovanja. • Vzporedno nastajajo ostala poglavja PRP 14-20, postavlja se implementacijska struktura in sistem spremljanja in vrednotenja. V kasnejši fazi tudi IT sistemi. • Pripravljen bo katalog najvišjih upravičenih vrednosti stroškov po ukrepih, kjer je to smiselno. • Poenostavitev in večja preglednost javnih razpisov. • Intenzivnejše vključevanje socialnih partnerjev in javnosti. • Prenova spletne strani PRP in uporaba drugih načinov komuniciranja z javnostjo. • Prvi osnutek PRP – junij 2013 – javna razprava.

12. Povezanost PRP in DRP Prednostni nalogi iz PRP, ki najpomembneje prispevata k razvojni prioriteti ZELENO sta:Prioriteta 4: obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov;Prioriteta 5: spodbujanje učinkovite rabe virov in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe;Znotraj tega se bodo izvajali ukrepi:- Izravnalna plačila za kmetovanje na OMD- Kmetijsko okoljska in kmetijsko podnebna plačila – obvezen ukrep;- Ekološko kmetijstvo kot samostojen ukrep;- Dobro počutje živali.