1 / 25

SOCIALIZACIJA

SOCIALIZACIJA. KAJ JE SOCIALIZACIJA?. Proces, ko se v stiku z družbenim okoljem, z drugimi ljudmi, naučimo delovati kot družbena bitja in si izoblikujemo svojo osebnost. SOCIALIZACIJA JE POMEMBNA ZA POSAMEZNIKA IN DRUŽBO. Oblikuje si svojo identiteto in se nauči živeti (preživeti)

dyan
Télécharger la présentation

SOCIALIZACIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. SOCIALIZACIJA

  2. KAJ JE SOCIALIZACIJA? • Proces, ko se v stiku z družbenim okoljem, z drugimi ljudmi, naučimo delovati kot družbena bitja in si izoblikujemo svojo osebnost.

  3. SOCIALIZACIJA JE POMEMBNA ZA POSAMEZNIKA IN DRUŽBO Oblikuje si svojo identiteto in se nauči živeti (preživeti) v družbi obnavljanje družbe V procesu socializacije posameznik spoznava kulturo in jo sprejema - inkulturacija Pomemben vidik tega je PONOTRANJANJE (INTERIORIZACIJA) družbenih vrednot in norm

  4. SOCIALIZACIJA POTEKA V VSEH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH, VENDAR SE V POSAMEZNIH OBDOBJIH RAZLIKUJE PO: INTENZIVNOSTI NAČINIH (imitacija, identifikacija, zavestno učenje, korenček-palica) VSEBINAH UČINKIH

  5. NI MOŽNOSTI IZBIRE PRIMARNA SOCIALIZACJA POTEKA ZNOTRAJ PRIMARNIH SKUPIN; družina, prijatelji,…Močne so čustvene vezi Najprej se nauči jezika in osnovnih družbenih vzorcev vedenja.

  6. 4.letnik Primarna socializacija in oblikovanje “družbenega jaza” • George Herbert Mead: občutek sebstva se oblikuje v interakciji z drugimi ljudmi in to je bistveni družbeni proces. • Otrok najprej druge POSNEMA (pomembna vloga igre). Postopoma dojame pričakovanja “pomembnih Drugih”, in ravna v skladu s temi željami. • Otrok raste v okolju, ki uporablja znake in simbole (jezik, govor) in to ima ključen pomen za njegov razvoj. • Občutek sebstva ima otrok razvit, ko loči med “jaz” in “mene”. Mene pa je družbeni jaz, ko vidimo sebe v očeh drugih, da znamo zadovoljiti svoje potrebe, cilje, želje na družbeno sprejemljiv način. • Po Meadovem mnenju otrok oblikuje družbeni jaz v starosti od 8 do 9 let.

  7. PRIMER “NESOCIALIZIRANIH” (IZOLIRANIH) OTROK Brez stika z družbenim okoljem se človek ne more socializirati. Če ne razviješ jezika, ne razviješ mišljenja. MATERINSKA DEPRIVACIJA Povzroča slabše intelektualne in jezikovne sposobnosti ter težave pri vzpostavljanju tesnejših in trajnejših vezi z drugimi ljudmi.

  8. SEKUNDARNA SOCIALIZACIJA FORMALNI ODNOSI RACIONALNI ODNOSI UČENJE IN PRIVZEMANJE ŠTEVILNIH NOVIH VLOG

  9. TERCIARNA SOCIALIZACIJA ALI SOCIALIZACIJA ODRASLIH VSTOP V POKLIC IN PRIDOBIVANJE POKLICNIH IZKUŠENJ PRIVZEMANJE STARŠEVSKIH IN PARTNERSKIH VLOG

  10. RESOCIALIZACIJA Je proces v katerem se izničijo učinki prejšnje socializacije. Primeri resocializacije: narkomani, zaporniki, alkoholiki, psihični bolniki,… AKULTURACIJA KOT PROCES RESOCIALIZACIJE RELATIVNA NEUSPEŠNOST RESOCIALIZACIJE

  11. SOCIALIZACIJA IN ŽIVLJENJSKI POTEK OBDOBJA ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA • OTROŠTVO • MLADOST • ODRASLOST • STAROST Za posamezno obdobje so značilne določene vloge, dejavnosti. Dejavnosti ljudi v različnih obdobjih različno ocenjujemo Meje med posameznimi obdobji so vse bolj zabrisane in dejavnosti manj natančno določene

  12. DEJAVNIKI SOCIALIZACIJE V MODERNIH DRUŽBAH JE DEJAVNIKOV SOCIALIZACIJE BISTVENO VEČ KOT V TRADICIONALNIH DRUŽBAH PLURALISTIČNA SOCIALIZACIJA

  13. DRUŽINA • Še vedno najpomembnejši dejavnik socializacije • RAZLIČNA DRUŽINSKA OKOLJA: pluralnost družinskih oblik • NOVA DINAMIKA DRUŽINSKIH ODNOSOV: več medgeneracijskega sodelovanja – demokratičnost odnosov – liberalizirani vzgojni stili, zagovorništvo – skupine pritiska – infantilizacija • Značilnosti: čustveni, neformalni odnosi, občutek varnosti, vendar pogosto tudi občutek ogroženosti

  14. ŠOLA • ŠOLA JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKATA NAČRTNA IN SISTEMATIČNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE (EDUKACIJA). • PRENAŠALKA NORM, VREDNOT, ZNANJA IN VEŠČIN • FORMALNA IN NEFORMALNA PRAVILA • FORMALNI ODNOSI • RAZVOJ TEKMOVALNOSTI, USMERJENOSTI K DOSEŽKOM, ODGOVORNOSTI, SOLIDARNOSTI

  15. VRSTNIKI • “OHLAPNO” ORGANIZIRANA SKUPINA • DEMOKRATIČNI ODNOSI • PROSTOR UVELJAVLJANJA BREZ ZAŠČITE STARŠEV • RAZLIČNOST VSEBIN V PRIMERJAVI Z DRUŽINO

  16. MNOŽIČNI MEDIJI • TV, RADIO, ČASOPISI, REVIJE, INTERNET • POZITIVNA IN NEGATIVNA VLOGA MEDIJEV • VPLIV NA PROSTI ČAS LJUDI • VPLIV NA OBLIKOVANJE NORM, VREDNOT, VZORCEV VEDENJA

  17. PROSTOČASNE AKTIVNOSTI Posameznik je v življenju pripadnik številnih prostočasnih skupin: Športna društva, taborniki, klubi, glasbene skupine,…

  18. VERSKE SKUPNOSTI Proces sekularizacije zmanjšuje pomen verskih skupnosti kot dejavnika socializacije, vendar pa so za marsikaterega posameznika še vedno pomemben dejavnik.

  19. DELOVNO OKOLJE - Človek preživi velik del življenja na delovnem mestu, kjer v interakciji s sodelavci oblikuje stališča, določene vrednote, norme in vzorce vedenja.

  20. SOCIALIZACIJA IN INDIVIDUALNA SVOBODA V modernih družbah je pluralnost socializacijskih dejavnikov večja. “patch-work” – “skrpana” identiteta) Človek je AVTONOMEN pri izbiri; hkrati s tem pa je izbira tudi bolj ODGOVORNA IN TVEGANA Možnost izbire je zato včasih breme. Morda pa je možnost izbiranja le navidezna? FROMM; Imeti ali biti!

More Related