Pravo konkurence in poslovna etika

1. Pravo konkurence in poslovna etika UVOD Dr. Aleš Ferčič

2. Vsebina: • Razvoj • Temeljna načela • Terminologija • Viri • Umestitev v slovenski pravni sistem

3. RAZVOJ • Prvi zametki že v antičnem grškem, rimskem in indijskem pravu • Podobna pravila so uporabljali v srednjeveškem evropskem pravu – zlasti v okviru cehovskih združenj pravila za “pošteno trgovanje” pravila za “pošteno trgovanje” in pravila za “omejevanje (!) konkurence” (omejitev vstopa na trg, cene, delitev trga,…).

4. -Sherman Antitrust Act - 1890 kot rezultat “protitrustovskega gibanja” (prvi predpis, ki sistematično ureja konkurenčna vprašanja) • Pravo ZDA (konec 19. stol. – konec 2. svet. voj.) • Intenziven razvoj v ameriškem, evropskem in azijskem pravu (po 2. svet. voj.) vpliv ZDA Nemčija Japonska Velika Britanija Evropa Azija kolonije

5. TEMELJNA NAČELA • N. varstva konkurence -uveljavljeno v večini držav -v sistemu tržne ekonomije je konkurenca načeloma(!) generator razvoja (višja kvaliteta in/ali kvantiteta po nižji ceni) -razumevanje konkurence kot “dobrine”, ki se naj varuje zaradi interesa družbe in tudi udeleženih posameznikov

6. N. prepovedi omejevanja konkurence in nelojalne konkurence -nadgradnja oz. konkretizacija n. varstva konkurence -naslovljenci (neposredni, posredni) so vsa podjetja in država (ne zgolj prepoved kršitve, ampak tudi zagotavljanje varstva) -vključeno je v čl. 74/3 Ustave RS (načelna prepoved omejevanja konkurence, absolutna prepoved nelojalne konkurence)

7. N. javnega interesa -izhodišče za n. svobodne gospodarske pobude in n. varstva uporabnikov (potrošnikov) -postopen premik iz zasebnega proti javnemu pravu -sprejem predpisov in ustanovitev specializiranih teles za varstvo konkurence • N. preventivnosti -poseg že v stanja, ko še ni prišlo do negativnega učinka na konkurenco, a obstaja utemeljena verjetnost, da bo prišlo

8. N. učinkovitosti -pravila, ki varujejo konkurenco, morajo biti učinkovita, zato: -imajo prepovedni / zapovedni značaj -so kogentna -vsebujejo generalne klavzule (pokriti morajo vsa ravnanja) • N. zadostnega učinka -ravnanje, ki je formalno kršitev, se ne prepoved, če vsebinsko ni sposobno ogroziti konkurence (n. de minimis kot izraz rimskopravnega načela minima non curat praetor)

9. N. priznavanja izjem -na področju prava preprečevanja omejevanja konkurence: -sporazumi, sklepi, usklajena ravnanja, državne pomoči,… -posledica spoznanja: -da je v določenih primerih smiselno odstopiti od togih pravil, če so “v igri” druge ekonomske in/ali socialne koristi (primer: -pogodba o skupnem vlaganju v raziskave in razvoj; -državna pomoč za podjetje v gospodarsko slabo razviti regiji z veliko zaposlenimi,…)

10. TERMINOLOGIJA • Konkurenca -definicija -funkcije -teorije • Monopol • Oligopol • Upoštevni / relevatni trg • Dobri poslovni običaji

11. KONKURENCA -naravni fenomen, ki lahko(!) obstaja na vseh področjih (šport, poklic, partnertstvo, gospodarstvo,…) -v nadaljevanju se osredotočamo le na gospodarsko konkurenco (glede katere pa velja, da praviloma ni naravni fenomen oz. stanje – treba je skrbeti zanjo). -definicija konkurence: (ne obstaja popolna) “samostojno prizadevanje podjetij, da bi bila čimbolj poslovno uspešna– boljša od ostalih – da bi sklenila čim več poslov, kar pa je vsaj posredno odvisno od ravnanja konkurenčnih podjetij in uporabnikov (potrošnikov)”.

12. -funkcije konkurence: a) usmeritvena/ureditvena (ureja ponudbo in povpraševanje) b) strukturna (vpliva na strukturo trga: -prevlada boljši, slabši odpade (vendar se ne sme dopustiti, da pride do paradoksa, da “konkurenca ustvarja nekonkurenco”) c) razdelitvena (razdelitev dohodkov glede na uspešnost) č) kontrolna (kontrolira uspešnost podjetij, motivira k razvoju)

13. teorije o konkurenci: a) klasična t. (reakcija na merkantilizem, svobodna gospodarska pobuda, osredotočena je na kritiko državnega vmešavanja v gospodarstvo) b) t. o popolni konkurenci -5 pogojev: na strani ponudbe in povpraševanja je popolna polipol, popolna preglednost trga, homogenost, prost vstop na trg, popolna prilagodljivost udeležencev -v praksi ni uresničljiva

14. c) t. o nepopolni konkurenci (odpravi “mit” o popolni konkurenci) č) t. o učinkoviti konkurenci (poudarja dinamično pojmovanje konkurence, stalen proces udejanjanja) d) t. o svobodni konkurenci (zavrača “normiranje” – kakšna konkurenca mora biti in se osredotoča na to, kakšna ne sme biti)

15. d) Novejše t. (veliko število, med seboj se zmeraj ne izključujejo, velikokrat se le dopolnjujejo ali poudarjajo drug dejavnik ) -”harwardska šola” (empirične raziskave, odpraviti je treba vse ovire za vstop na trg, razmerje: struktura-ravnanje-učinek) -”chicaška šola” (razmerje: učinek-struktura-ravnanje relativizira se pomen trenutne moči, ker na dolgi rok boljši izrine slabšega, zato se naj le odpravijo umetne ovire za boljše)

16. MONOPOL -popolni monopol – 1 ponudnik -v praksi se kot monopol označuje tudi zelo intenziven prevladujoči položaj -monopson – 1 povpraševalec -slabosti monopola (+izjeme)

17. OLIGOPOL -manjše število podjetij (običajno 3 -7) -tesna “povezanost” podjetij (klasični instrumenti za povečanje konkurenčnosti oz. povečanja tržnega deleža ne zadostujejo) -problem je struktura trga, ki “vabi” udeležena podjetja k protikonkurenčnemu ravnanju

18. Opomba: oligopol A A A

19. UPOŠTEVNI / RELEVANTNI TRG -ni pomemben vsak trg, ampak le upoštevni trg -gre za sistem, v katerem opazuješ konkretno podjetje, katerega položaj (moč, tržni delež) se želi ugotoviti, in njegove konkurente. -3 komponente: predmetna, krajevna in časovna -Slovensko pravo: Navodilo o načinu in pogojih določanja upoštevnega trga

20. Opomba: relevantni trg / upoštevni trg • 3 komponente: predmetna, krajevna in časovna • vpliv predmetnega relevantnega trga na tržni delež • Če predmetni relevantni trg obsega proizvodnjo svinjine, znaša tržni delež A 50% (100 ton / 200 ton). • Če predmetni relevantni trg obsega proizvodnjo govedine in svinjine, znaša tržni delež A 25% (100 ton / 400 ton).

21. DOBRI POSLOVNI OBIČAJI -slovensko pravo se nanje sklicuje na več mestih, npr. v čl. 5 OZ in v čl. 13 ZVK -pravni standard (vsebino iščeš za vsak primer posebej zlasti v praksi, vsebina se spreminja skozi čas) -dinamično normiranje

22. PRAVNI VIRI -delitev: a) nacionalni in nadnacionalni (ter mednarodni) b) hierarhija (nacionalno pravo) (Ustava-zakon-podzakonski predpisi; splošna pravila o vertikalnem in horizontalem razmerju med predpisi) c) glede na področje (pravo preprečevanja omejevanja in nelojalne konkurence, ostalo)

23. Razmerje med pravom konkurence RS in ES -Načeloma velja (glede omejevanja konkurence): a) p.k. RS se uporabi, če gre za presojo ravnanja, ki ima učinek le znotraj RS (oz. še v državi nečlanici EU) b) p.k. ES se primarno uporabi, če gre za presojo ravnanja, ki ima učinek med vsaj dvema državama članicama EU (Uredba: 1/2003 in 139/2004)

24. UMESTITEV V SLOVENSKI PRAVNI SISTEM -gospodarsko pravo a) pravo preprečevanja nelojalne konkurence vsebuje zasebnopravna pravila b) pravo preprečevanja omejevanja konkurence vsebuje veliko javnopravnih pravil -pravo konkurence je potrebno opazovati v sistemu drugih pravnih področij, npr. s pravom varstva potrošnikov in prava intelektualne (industrijske) lastnine