1 / 40

P RAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU Politika in pravo konkurence Evropske unije (tretji del)

P RAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU Politika in pravo konkurence Evropske unije (tretji del). D OC. DR. A LEŠ F ERČIČ.

lisle
Télécharger la présentation

P RAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU Politika in pravo konkurence Evropske unije (tretji del)

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EUPolitika in pravo konkurence Evropske unije(tretji del) DOC. DR. ALEŠ FERČIČ

  2. PROCES LIBERALIZACIJE NEKATERIH GOSPODARSKIH SEKTORJEV IN UPORABA KONKURENČNEGA PRAVA ZA STORITVE OZ. SLUŽBE SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA (106. IN 14. ČLEN PDEU)

  3. IDENTIFIKACIJA-, USKLAJEVANJE- IN DOLOČANJE CILJEV TER UKREPOV ZA NJIHOVO URESNIČITEV POLITIKA (LIBERALIZACIJE) IN PRAVO LIBERALIZACIJSKA (KONKURENČNA) SSGP (GOSP. JAVNIH SLUŽB) POLITIKA LIBERALIZACIJE (KONKURENCE) SSGP (GOSP. JAVNIH SLUŽB) PRAVO OPOMBA: POLITIKA KOT “FORUM” FILOZOFSKO-ETIČNIH, EKONOMSKIH, SOCIALNIH IN PRAVNIH VPRAŠANJ

  4. KJE SO PROBLEMI? NEKONKURENČNI TRGI SSGP PRO-KONKURENČNA DEREGULACIJA PRO-KONKURENČNA REGULACIJA KONKURENČNI TRGI SSGP CILJNO ZAGOTAVLJANJE SSGP (POLOŽAJ UPORABNIKOV)

  5. “NOVA PARADIGMA” LIBERALIZACIJA NAJ NE BO NAMEN SAMA SEBI KONKURENČEN TRG KOT INSTRUMENT (INTENZIVNA) UPORABA KP ZA SSGP JAVNA PODJETJA V POGOJIH KONKURENCE “NP” POUDARJENA REGULATORNA FUNKCIJA NRT VEČ TRGA, VEČ REGULACIJE ET

  6. GLAVNI AKTERJI LIBERALIZACIJE (FORMALNO-INSTITUCIONALNI VIDIKI) SODIŠČE EU EVROPSKA KOMISIJA OSTALA TELESA EU VARUH KONKURENCE SEKTORSKI REGULATORJI OSTALA TELESA DČ

  7. KAJ DOLOČA REGULATORNI OKVIR OZ. OMEJUJE DRŽAVNO INTERVENCIJO NA TRGU? PROBLEM PLURALNOSTI VIROV (NACIONALNI, MEDNARODNI, NADNACIONALNI) PRIMER: EU RS WTO

  8. MONOPOLISTIC BOTTLENECK / ESSENTIAL FACILITY EKONOMSKA TEORIJA IN (EX ANTE) REGULACIJA (NARAVNI) MONOPOLI IN OLIGOPOLI (IREVERZIBILNA/NEMOBILNA) INFRASTRUKTURA PROBLEMSKI SKLOPI EKONOMIKA BLAGINJE (REALEN) DOMET EKONOMSKE TEORIJE JE PRIMERNA “UNIVERZALNA” REGULACIJA? (SPECIFIKE SEKTORJEV IN TRGOV ZNOTRAJ NJIH)

  9. INFRASTRUKTURA IN NARAVNI MONOPOL

  10. [Ireverzibilnost] Visoka 7 8 9 Srednja 4 5 6 Nizka 1 2 3 Nizek (NARAVNI) POLIPOL Srednji NARAVNI OLIGOPOL Visok NARAVNI MONOPOL [Učinek ekonomije obsega] MONOPOLISTIC BOTTLENECK

  11. PRIMERNOST REGULACIJE (KDAJ? KAKO? KOLIKO?) T. OZKEG GRLA (MONOPOLISTIC BOTTLENECK / ESSENTIAL FACILITY) T. MREŽNIH UČINKOV IZBRANE TEORIJE T. TEKMOVALNIH TRGOV T. STROŠKOV ZAMENJAVE / PREKLOPA KOMBINIRANA UPORABA, OMEJEN DOMET, CASE-BY-CASE

  12. OSTALO PRAVO EU KOT PODLAGA LIBERALIZACIJE IN SSGP 3 14 IN 106 PEU & PDEU SEKUNDARNA SEKTORSKA ZAKONODAJA (Ž) TRANSPORT ENERGIJA POŠTA OSTALO E-KOMUNIKACIJE

  13. PEU: ČL. 3/3 ČLEN 3/3 PEU MED CILJI EVROPSKE UNIJE DOLOČA (tudi!), DA SI EU PRIZADEVA ZA VISOKO KONKURENČNO SOCIALNO TRŽNO GOSPODARSTVO […], TEŽI K SOCIALNEMU NAPREDKU, […] SPODBUJA SOCIALNO PRAVIČNOST IN […] SPODBUJA GOSPODARSKO, SOCIALNO IN TERITORIALNO KOHEZIJO TER SOLIDARNOST MED DRŽAVAMI ČLANICAMI. TRŽNO ALI SOCIALNO-TRŽNO GOSPODARSTVO?

  14. PDEU: ČL. 14 (PRIMERJAJ ČL. 16 PES IN VPLIV MP & AP) BREZ POSEGANJA V ČLEN 3A [TJ. 4] PEU IN ČLENE 93, 106 IN 107 PDEU TER OB UPOŠTEVANJU POLOŽAJA, KI GA IMAJO SLUŽBE SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA V OKVIRU SKUPNIH VREDNOT UNIJE, PA TUDI NJIHOVE VLOGE PRI POSPEŠEVANJU SOCIALNE IN TERITORIALNE KOHEZIJE, SKRBIJO UNIJA IN DRŽAVE ČLANICE V MEJAH SVOJIH PRISTOJNOSTI NA PODROČJU UPORABE POGODB ZA TO, DA TAKŠNE SLUŽBE DELUJEJO NA PODLAGI NAČEL IN POGOJEV, ZLASTI EKONOMSKIH IN FINANČNIH, KI JIM OMOGOČAJO IZPOLNJEVANJE NJIHOVIH NALOG. EVROPSKI PARLAMENT IN SVET Z UREDBAMI, SPREJETIMI PO REDNEM ZAKONODAJNEM POSTOPKU, DOLOČITA TA NAČELA IN POGOJE BREZ POSEGANJA V PRISTOJNOSTI DRŽAV ČLANIC, DA V SKLADU S POGODBAMA ZAGOTAVLJAJO IN FINANCIRAJO TAKE SLUŽBE TER NAROČAJO NJIHOVE STORITVE.

  15. PROTOKOL ŠT. 26 O SSGP SKUPNE VREDNOTE EU GLEDE STORITEV (SLUŽB?) SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA V SMISLU ČLENA 14 PDEU ZAJEMAJO ZLASTI: — BISTVENO VLOGO IN ŠIROKO DISKRECIJSKO PRAVICO NACIONALNIH, REGIONALNIH IN LOKALNIH ORGANOV PRI ZAGOTAVLJANJU, NAROČANJU IN ORGANIZIRANJU STORITEV SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA, IN SICER ČIM BOLJ USTREZNO POTREBAM UPORABNIKOV; — RAZNOLIKOST STORITEV SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA TER RAZLIKE V POTREBAH IN ŽELJAH UPORABNIKOV, KI LAHKO IZVIRAJO IZ RAZLIČNIH GEOGRAFSKIH, SOCIALNIH ALI KULTURNIH OKOLIŠČIN; — VISOKO RAVEN KAKOVOSTI, VARNOSTI IN CENOVNE DOSTOPNOSTI, ENAKO OBRAVNAVO IN SPODBUJANJE SPLOŠNEGA DOSTOPA TER PRAVIC UPORABNIKOV. DOLOČBE PEU IN PDEU NIKAKOR NE VPLIVAJO NA PRISTOJNOST DRŽAV ČLANIC, DA ZAGOTAVLJAJO, NAROČAJO IN ORGANIZIRAJO NEGOSPODARSKE STORITVE SPLOŠNEGA POMENA.

  16. LISTINA EU O TEMELJNIH PRAVICAH: ČL. 36 […] EU PRIZNAVA IN SPOŠTUJE DOSTOP DO STORITEV SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA, KI JE V SKLADU S PEU & PDEU DOLOČEN V NACIONALNIH ZAKONODAJAH IN OBIČAJIH, S ČIMER POSPEŠUJE SOCIALNO IN TERITORIALNO KOHEZIJO EU. IZTOŽLJIVA (TEMELJNA) PRAVICA?

  17. PDEU: ČL. 106 (L'obscure clarté? Oui, sans doute! ) 1. DČ GLEDE JAVNIH PODJETIJ ALI PODJETIJ, KATERIM SO ODOBRILE POSEBNE ALI IZKLJUČNE PRAVICE, NE SMEJO SPREJETI ALI OHRANITI V VELJAVI UKREPOV, KI SO V NASPROTJU S PRAVILI IZ PEU IN PDEU, ZLASTI IZ ČLENA 18 IN ČLENOV 101 DO 109. 2. PODJETJA, POOBLAŠČENA ZA OPRAVLJANJE STORITEV SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA, OZIROMA PODJETJA, KI IMAJO ZNAČAJ DOHODKOVNEGA MONOPOLA, RAVNAJO PO PRAVILIH IZ POGODB, ZLASTI PO PRAVILIH O KONKURENCI, KOLIKOR UPORABA TAKŠNIH PRAVIL PRAVNO ALI DEJANSKO NE OVIRA IZVAJANJA POSEBNIH NALOG, KI SO JIM DODELJENE. RAZVOJ TRGOVINE NE SME BITI PRIZADET V TAKŠNEM OBSEGU, KI BI BIL V NASPROTJU Z INTERESI EU . 3. KOMISIJA ZAGOTOVI UPORABO DOLOČB TEGA ČLENA IN PO POTREBI NA DČ NASLOVI USTREZNE DIREKTIVE ALI SKLEPE (ODLOČBE).

  18. PDEU: ČL. 106/1 REFERENČNA DOLOČBA JAVNO PODJETJE PRIVILEGIRANO PODJETJE (IP & PP) 106/1 UKREP ZLASTI

  19. 106/1 PDEU (NEKATERI VIDIKI) • PRO-KONKURENČNA DEREGULACIJA (PRVA FAZA LIBERALIZACIJE) • -N. ENAKE OBRAVNAVE JP IN ZP ALI N. PREPOVEDI UGODNEJŠEGA POLOŽAJA JP? • -NEPOPOLNA DEFINICIJA IP, (EVROPSKA KOMISIJA) • -(NE)DOPUSTNOST IP

  20. IP • DEFINICIJA EK: PRAVICA, KI JO DRŽAVA ČLANICA DODELI ENEMU SAMEMU PODJETJU S KAKRŠNIMI KOLI ZAKONSKIM, PODZAKONSKIM ALI UPRAVNIM AKTOM, IN MU S TEM REZERVIRA PRAVICO DO ZAGOTAVLJANJA STORITEV OZIROMA IZVAJANJA DEJAVNOSTI NA DOLOČENEM GEOGRAFSKEM OBMOČJU. • KRITIKA: -NEPOPOLNOST (PODELITEV KOT AKT (JAVNE) OBLASTI, DISKRECIJA), -OMEJEVALNOST OZ. FORMALNOST (KROG PODELITVENIH AKTOV – AKTI ZASEBNEGA PRAVA),

  21. PP PRAVICE, KI JIH DČ DODELI OMEJENEMU ŠTEVILU PODJETIJ S KAKRŠNIMIKOLI ZAKONSKIM, PODZAKONSKIM ALI UPRAVNIM AKTOM, KI NA DOLOČENEM GEOGRAFSKEM OBMOČJU: -OMEJI ŠTEVILO TAKIH PODJETIJ NA DVE ALI VEČ, KI LAHKO ZAGOTAVLJAJO STORITVE ALI IZVAJAJO DEJAVNOSTI DRUGAČE KOT SKLADNO Z MERILI OBJEKTIVNOSTI, SORAZMERNOSTI IN NEPRISTRANSKOSTI; -ALI DOLOČI, DRUGAČE KOT SKLADNO S TEMI MERILI, VEČ KONKURENČNIH PODJETIJ, KI SO POOBLAŠČENA ZA ZAGOTAVLJANJE STORITEV ALI IZVAJANJE DEJAVNOSTI; -ALI DODELI KATEREMUKOLI PODJETJU ALI PODJETJEM, DRUGAČE KOT SKLADNO S TEMI MERILI, KAKRŠNEKOLI ZAKONSKE ALI PODZAKONSKE PREDNOSTI, KI OBČUTNO VPLIVAJO NA ZMOŽNOST VSAKEGA DRUGEGA PODJETJA ZA ZAGOTAVLJENJE ISTE STORITVE ALI IZVAJANJE ISTE DEJAVNOSTI NA ISTEM GEOGRAFSKEM OBMOČJU POD BISTVENO ENAKOVREDNIMI POGOJI

  22. PDEU: ČL. 106/2 SSGP POSEBNA NALOGA DOHODKOVNI MONOPOL 106/2 INTERES EU PRAVNO ALI DEJANSKO RAZMERJE DO ČL. 3 PEU IN 14 PDEU

  23. 106/2 PDEU (NEKATERI VIDIKI) -FILOZOFSKO-ETIČNI IN PRAVNI VIDIKI -SSGP KOT DINAMIČEN KONCEPT IN PROBLEMI PRI DEFINIRANJU -KONFLIKT MED IZPOLNITVIJO POSEBNE NALOGE IN UPORABO PDEU/PEU -INTERES EU -RAZMERJE S ČL. 14 PDEU (IN 3/3 PEU)

  24. 106/3 PDEU (NEKATERI VIDIKI) -ČL. 106/3 PDEU KOT LEX SPECIALIS Z OZIROM NA ČL. 103 IN 114 PDEU -ČL. 106/3 IN 258 PDEU NE VODITA DO KOMPETENČNEGA KONFLIKTA

  25. POLITIKA IN PRAVO DRŽAVNIH POMOČI (107., 108. IN 109. ČLEN PDEU)

  26. Izhodišča Finančna kriza Splošna gospodarska kriza Socialna kriza Intervencija države na trgu Konkurenčna politika (“nekrizna”, “krizna”) Konkurenčno pravo (EU, WTO, RS,…) Državne pomoči TG: nova paradigma Načelna prepoved Ekonomski in neekonomski razlogi Privatizacija javnega premoženja DP EU-27 2007: 66,5 mrd. € / 0,52 % BDP < 2008: 279,6 mrd. € / 2,2 % BDP

  27. Konkurenčna politika oz. politika DP: Od kdo prihajamo? Kje smo? Kam gremo? Opomba: “Nekrizna” politika DP temelji na t.i. Lizbonski strategiji. “Krizna” politika DP naj bi bila začasna oz. naj bi bila aktualna le v času finančno-gospodarske krize.

  28. 107(1). čl. PDEU: koncept državne pomoči in načelna nezdružljivost z notranjim trgom Razen če Pogodbi [tj. PEU in PDEU] ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršnakoli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

  29. Državna pomoč v smislu čl. 107(1) PDEU • Javni ukrep se kvalificira kot državna pomoč v smislu čl. 107/1 PDEU, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • pomoč v smislu gospodarske prednosti oz. koristi, dodeljena vsaj enemu podjetju; • pomoč dodeli država ali je kakorkoli dodeljena iz državnih oz. javnih sredstev; • pomoč je dodeljena selektivno; • pomoč (lahko) izkrivlja tržno konkurenco; in • pomoč (lahko) prizadene trgovino med vsaj dvema DČ. Opomba: Problem identifikacije “pomoči”: konkurenca razpoložljivih testov oz. pristopov

  30. Opomba 1: Pojavne oblike pomoči • subvencija oz. neposredna dotacija, • davčni privilegij (kot je odpust, zmanjšanje, odlog plačila davčnega dolga), • privatizacija državnega oz .javnega premoženja (prodaja “pod (tržno) ceno”), • nepotreben nakup dobrin, nakup dobrin “nad (tržno) ceno”, • kredit po netržnih pogojih, • zavarovanje, garancija, poroštvo po netržnih pogojih, • dokapitalizacija oz. kapitalski vložki, • […].

  31. Opomba 2: “Altmark Trans” test (ATT) I. Obveznosti javne službe II. Primerna merila NE DA III. Plačilo ≤ (neto) “deficit” NE DA IV. Učinkovitost NE DA NE DA (DRŽAVNA) POMOČ V SMISLU ČL. 107/1 PDEU (DOMNEVA) NADOMESTILO NUJNIH NETO DODATNIH STROŠKOV

  32. Opomba 3: “PreussenElektra”kot referenčna zadeva PE EKO1 EKO2 ZP Sch JO U1 U2 Opombe: PE(100% ZP); Sch (65,3% PE & 34,7% JO) Rast stroškov iz obveznega nakupa eko-energije: 5,8 mio. DM (1991) → 111,5 mio. DM (1998)

  33. Opomba 4: Načelna spornost vpliva na vodenje poslov z vidika “pripisljivosti” JO JP(1) S (ZL) N (NS) P (Up) JP(2)

  34. Opomba 5: In house vs. poslovanje javnih podjetij JO A JP 3 In house vs. relativno prosto vodenje poslov oz. poslovanje s tretjimi na trgu (nakupi, prodaje, posojila, poroštva, kapitalski vložki,…)

  35. Izjeme od načelne nezdružljivosti državnih pomoči z notranjim trgom oz. njihove prepovedanosti PDEU: 107(2), 107(3), 106(2), 108(2)(3-5), 93, 42, 346(1)(b). Sekundarno pravo (npr. Splošna uredba o skupinskih izjemah, Uredba de minimis).

  36. 107(2). čl. PDEU: splošne obligatorne izjeme Z notranjim trgom je združljivo naslednje: a) pomoč socialnega značaja, dodeljena posameznim potrošnikom, pod pogojem, da je dodeljena brez diskriminacije glede na poreklo zadevnih izdelkov; b) pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki; c) pomoč, dodeljena gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev Nemčije, kolikor je takšna pomoč potrebna za nadomestilo gospodarske škode, ki jo je ta delitev povzročila. Pet let po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, lahko Svet na predlog Komisije sprejme sklep o razveljavitvi te točke.

  37. 107(3). čl. PDEU: splošne potencialne izjeme Kot združljiva z notranjim trgomlahko šteje: a) pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost [nezaposlenost] velika, in v regijah iz člena 349 [PDEU] glede na njihov strukturni, gospodarski in socialni položaj; b) pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu DČ; c) pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi; d) pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Evropski uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi; e) druga vrsta pomoči, kakršno lahko Svet določi v odločbi, ki jo sprejme na predlog EK.

  38. PROCESNI VIDIKI DRŽAVNIH POMOČI (108. IN 109. ČLEN PDEU) • Primarni in sekundarni viri. • Obveznost priglasitve in mirovanja do ustrezne odločbe. • Procesni tipi državnih pomoči. • Administrativno-sodni nadzor nad dodeljevanjem državnih pomoči.

  39. PRAVNE POSLEDICE KRŠITVE PRAVIL O DRŽAVNIH POMOČEH • Vračilo, skupaj z ustreznimi obrestmi, • odškodnina, • […]. • Opomba: vloga sodišč DČ

  40. Nekateri aktualni problemi

More Related