380 likes | 597 Vues
STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA 2012 – 2016 POGLED V 2013 in NAPREJ. Mag. Mateja Tomin Vučkovič, sekretarka Vodja sektorja za turizem Direktorat za turizem in internacionalizacijo Ljubljana, 5.11.2013. Slovenski turizem v letu 2012. Top 5 držav. Potrošnja tujih turistov, 2012
E N D
STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA 2012 – 2016 POGLED V 2013 in NAPREJ Mag. Mateja Tomin Vučkovič, sekretarka Vodja sektorja za turizem Direktorat za turizem in internacionalizacijo Ljubljana, 5.11.2013
Slovenski turizem v letu 2012 Top 5 držav Potrošnja tujih turistov, 2012 + 2,8 % • Najvišje stopnje rasti prenočitev, 2012: • Ruska F.: +36,3 % • Nizozemska: +26,3 % • Ukrajina: +22,4 % • Švedska: +17,9 % ° 3,3 mio prihodov turistov ° 9,5 mio prenočitev °12 % BDP ° 40 % izvoza storitev ° 13 % zaposlenih Turizem danes ° 2,0 mrd EUR potrošnja tujih turistov Vir: UNWTO, OE, UMAR, ETC. SURS (podrobni podatki).
Priliv iz naslova izvoza potovanj (v 1.000 €) JAN - DEC 2012: 2.005.712.000 € +2,8% Vir: Banka Slovenije
Prihodi, nočitve, priliv 2004-2012 Vir: SURS, Banka Slovenije
Turizem v svetu in pri nas Turistična potovanja in prilivi iz naslova potovanj v letu 2012: Vir: UNWTO, SURS Do konca leta 2030 bo potovalo 1,8 mrd turistov (ocena UNWTO).
Izjava generalnega sekretarja UNWTO Generalni sekretar UNWTO TalebRifai je dejal: „V tej aktualni gospodarski negotovosti je turizem ena izmed nekaj gospodarskih dejavnosti na svetu, ki se močno razvija, je gonilna sila gospodarskega razvoja v manj razvitih in razvitih državah, ki ustvarja zelo potrebna delovna mesta. Zato moramo zagotoviti, da bo turistični sektor podprt z ustreznimi nacionalnimi politikami in težiti k znižanju obstoječih preprek, kot so komplicirani vizumski postopki, naraščajoče posredno obdavčenje in omejena dostopnost.“
Slovenski turizem v letu 2013 (jan-sept)(Vir: SURS, 1-8 končni podatki; 1-9 začasni podatki) Top 7 držav • Najvišje stopnje rasti prenočitev, 2013 (1-8): • Brazilija: +60,4 % • Malta: +55,2 % • Koreja: +45,5 % • Izrael: +34,4 % • Kitajska: +32,4 % Potrošnja tujih turistov, 2013 (1-8) - 1,13 % ° 3,3 mio prihodov turistov ° 9,5 mio prenočitev °12 % BDP ° 40 % izvoza storitev ° 13 % zaposlenih Turizem danes ° 2,0 mrd EUR potrošnja tujih turistov Vir: UNWTO, OE, UMAR, ETC, SURS (podrobni podatki).
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016 (v letu 2013) • Cilj razvoja slovenskega turizma (jan - sept 2013): • povečati obseg turistične dejavnosti (turistični promet: prihodki in dobiček iz naslova opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, število turistov, število prenočitev): • število prenočitev: 2 % = • število turistov: 4 % = • priliv iz naslova izvoza potovanj: 6 %-8 % =
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016 (v letu 2013) • Cilj razvoja slovenskega turizma (jan - sept 2013): • povečati obseg turistične dejavnosti (turistični promet: prihodki in dobiček iz naslova opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, število turistov, število prenočitev): • število prenočitev: 2 % = + 0,3% (tuji + 3,2%) • število prihodov turistov: 4 % = + 1,8% (tuji +4,0%) • priliv iz naslova izvoza potovanj: 6 % - 8 % = - 1,13% (jan-avg). • Vir: SURS
Vključevanje deležnikov V procesu priprave strategije in v procesu predstavitve osnutka strategije morajo biti vključeni vsi ključni turistični akterji v Sloveniji, saj mora strategija v končni fazi predstavljati usklajen dokument vseh treh deležnikov turističnih interesov v državi (5. člen ZSRT).
Vključevanje deležnikov V procesu priprave strategije in v procesu predstavitve osnutka strategije morajo biti vključeni vsi ključni turistični akterji v Sloveniji, saj mora strategija v končni fazi predstavljati usklajen dokument vseh treh deležnikov turističnih interesov v državi (5. člen ZSRT).
2011 … 9.240.439 2016 … ca 10.202.000 2011 … 3.170.374 2016 … ca 3.857.000 2011 … 1.945.358 € 2016 … 6% … ca 2,60 mrd € … 8% … ca 2,85 mrd € … 9% … ca 3 mrd €
Svet 1995-2010 … 3,9% 2010-2030 … 3,3% C. in V. Evropa 1995-2010 … 3,3% 2010-2030 … 3,1% Evropa 1995-2010 … 3,4% 2010-2030 … 2,5%
Za dosego splošnega cilja je potrebno: • uspešno uveljaviti trajnostni koncept razvoja turizma, • zagotoviti ugodno poslovno okolje in • doseči višjo kakovost in vzpostaviti pogoje, ki bodo vodili v višjo konkurenčnost slovenskega turizma; • učinkovito in inovativno trženje ter promocija Slovenijo kot atraktivne turistične destinacije.
Za dosego splošnega cilja je potrebno: • uspešno uveljaviti trajnostni koncept razvoja turizma, • zagotoviti ugodno poslovno okolje in • doseči višjo kakovost in vzpostaviti pogoje, ki bodo vodili v višjo konkurenčnost slovenskega turizma; • učinkovito in inovativno trženje ter promocija Slovenijo kot atraktivne turistične destinacije.
Temeljne usmeritve turistične ponudbe Krovna zgodba Slovenije kot turistične destinacije –Zelena, aktivna, zdrava Slovenija Neokrnjena narava je ključna konkurenčna prednost Slovenije, iz katere izhajajo temeljna področja turistične ponudbe Slovenije.
Povečati obseg turistične dejavnosti Kazalniki fizičnega obsega: • Število prenočitev • Število turistov Kazalniki ekon. uspeha: • Priliv iz naslova izvoza potovanj (uspešnost poslovanja podjetij v gostinstvu in turizmu) • Dodana vrednost na zaposlenega (na 35.000€/zaposlenega; trenutno 30.000€/zaposlenega) • Število novih zaposlitev (9.000 novih zaposlitev do konca leta 2016; iz sedanjih 45.000 na 50.000, 4.000 v drugih dejavnostih zaradi mult. faktorja)
Vse te cilje pa spremlja temeljna usmeritev v trajnostni razvoj, skrb za ekonomsko, družbeno-kulturno in naravno okolje, menedžment okoljskih vplivov in kakovosti okolja, prehod v nizkoogljično družbo itd. Kot rečeno je prav to tista strateška osnova, luč, ki nam kaže pot pri nadaljnjih korakih in projektih in po kateri nas bo mednarodna strokovna in širša skupnost spoznala kot odlično, aktivno, zdravo in zeleno destinacijo, s katero je veselje poslovati in jo še raje obiskati.
Vse te cilje pa spremlja temeljna usmeritev v trajnostni razvoj, skrb za ekonomsko, družbeno-kulturno in naravno okolje, menedžment okoljskih vplivov in kakovosti okolja, prehod v nizkoogljično družbo itd. Kot rečeno je prav to tistastrateška osnova, luč, ki nam kaže pot pri nadaljnjih korakih in projektih in po kateri nas bo mednarodna strokovna in širša skupnost spoznala kot odlično, aktivno, zdravo in zeleno destinacijo, s katero je veselje poslovati in jo še raje obiskati.
SLOVENIA GREEN. ACTIVE. HEALTHY.
Slovenia. GREEN. ACTIVE. HEALTHY.
Aktivnosti 2013 - pregled • ZSRT-1 (v medresorskem usklajevanju) • Novela ZSRT (v paketu; osamosvojitev STO iz SPIRIT) • Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih (v medresorskem usklajevanju) • Priprava Operativnega programa 2014-2020 • Osamosvojitev STO • Zaključevanje investicijskih projektov, potrjenih na JR 2009 (EU sredstva) in izvajanje neposredno potrjenih projektov • Vzpostavitev RDO-jev (vseh 14) • JR za implementacijo EU znaka za okolje (2 prijavi) • Delavnice za implementacijo EU znaka za okolje • Delavnica – destinacijskimanagement(sredi oktobra) • Usposabljanje za ocenjevalce NO • Mednarodno sodelovanje (UNWTO, EK, OECD, mešane komisije,…) • Srečanje ministrov RS in RH pred vstopom RH v EU, Gadova peč, 14.6.2013 • Medministrsko usklajevanje (koncesije za rabo termalne vode, obračun DDV od storitev avtobusnega prevoza potnikov, zakon o davku na nepremičnine, zakon o igrah na srečo, sistem cestninjenja, postopki sprejemanja prostorskih aktov in pridobivanja dovoljenj, vizumska problematika, proračunska sredstva – tudi ZIS, letalske povezave, kolesarska mreža, …)
Ukrepi v letu 2014 - poudarki • Sprejem ZSRT-1 • Sprejem Pravilnika o MTP • Vzpostavitev samostojne STO (novela ZSRT, v paketu) • Sprememba Uredbe o razvojnih spodbudah za turizem • Operativni program 2014-2020 • Trženje in promocija Slovenije kot turistične destinacije (PD STO / SPIRIT za leto 2014) • Nadaljnje spodbujanje razvoja destinacijskegamanagementa • Dostopnost do Slovenije in znotraj Slovenije (predvsem letalske povezave)
Ukrepi v letu 2014 - poudarki • Vizumska politika (poenostavitev in odpiranje novih konzulatov) • JR za implementacijo znaka EU za okolje • Zagotavljanje ugodnega poslovnega okolja (spremljanje in ukrepanje pri sprejemanju ukrepov drugih ministrstev – MF,MIZŠ, MKO, MK, MZZ, MNZ, MZIP, …) • Sodelovanje z MIZŠ, MKO, MK, MZZ, MNZ, MZIP, … (programski del) • Delovanje v mednarodnem prostoru (UNWTO, EK; OECD, SEP, JJP, AK, …)
SPREMEMBE V SVETU: • Razvoj novih medijev • Staranje prebivalstva • Podnebne spremembe • Gospodarska kriza • Vedno večja konkurenca v turizmu • Spremembe v vedenju turistov • STRATEŠKE USMERITVE ZA TRŽENJE TRENDI Nazaj k naravi (aktivnosti v stiku z naravo) Medicinski in zdraviliški turizem Wellness Zeleni turizem (individualno, avtentično, trajnostno)
Hvala za vašo pozornost Mateja.vuckovic@gov.si