Download
norve ke knji nice in knji ni ni sistem n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Norveške knjižnice in knjižnični sistem PowerPoint Presentation
Download Presentation
Norveške knjižnice in knjižnični sistem

Norveške knjižnice in knjižnični sistem

209 Vues Download Presentation
Télécharger la présentation

Norveške knjižnice in knjižnični sistem

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. Norveške knjižnice in knjižnični sistem Melita Ambrožič NUK

  2. Norveška • naziv: Kraljevina Norveška (Kongeriket Norge) • demokratična ustavna parlamentarna dedna monarhija, ustava. 1814, parlament (zakonodajna oblast), vlada (izvršilna oblast), predsednika vlade imenuje kralj; neodvisna od 1905 • religija: državna cerkev je evangelističnoluteranska. Protestanti (evangeličani in luterani) 87,8 %; katoličani 0,8 %; muslimani 0,5 %; ateisti 3,2 %; ostali 7,7 %. M. Ambrozic, 7.10. 2005

  3. 1387-1814 združena z Dansko (nekaj časa tudi s Švedsko) • 1814-1905 v personalni uniji s Švedsko • 1905 postane neodvisna kraljevina • 4,5 mio prebivalcev • pismenost: 100% • visoko razvita industrijska država • velika proizvodnja nafte in zemeljskega plina v Severnem morju. Izkoriščajo še železovo rudo, baker in cink. Vodna energija. Les, živinoreja, ribištvo. M. Ambrozic, 7.10. 2005

  4. Norveške knjižnice • 434 občin, 19 provinc oz. območij (counties) • 892 splošnih knjižnic • 19 območnih splošnih knjižnic • 5 univerz, 52 visokošolskih kolidžev • 336 visokošolskih, specialnih knjižnic in znanstvenih knjižnic M. Ambrozic, 7.10. 2005

  5. nacionalna knjižnica do 1815 Danska kraljeva knjižnica, od 1815 norveška nacionalna knjižnica - del Univerze Oslo do 1999 (zdaj samostojna ustanova) • bibliotekarsko združenje 1913. • dva sektorja knjižnic: splošne in šolske; visokošolske, znanstvene in specialne M. Ambrozic, 7.10. 2005

  6. Splošne knjižnice • več kot 200-letna tradicija • prvo bralno društvo ustanovljeno v 18. stol., 1840. bilo že 230 splošnih knjižnic • prvi zakon o knjižničarstvu 1935. • občine šele po 2. sv.v. zakonsko obvezane ustanavljati knjižnice (s strokovno kvalificiranimi kadri) • vključene morajo biti v norveški KIS • obisk in izposoja strmo naraščata M. Ambrozic, 7.10. 2005

  7. v zadnjem desetletju vsako leto ukinjenih cca 30 podružničnih (branch) knjižnic • zmanjšanje števila knjižnic s 1.184 na 892 • zmanjšanje proračunskih sredstev za splošne knjižnice s 4.1 EUR na 3.4 na prebivalca • skupaj fond 2003 22 mio enot, 24.8 mio izposojenih enot tj. 5.2 na prebivalca, obisk 22.9 mio • mobilne knjižnice več kot 50 let (35 bibliobusov, 1 ladja knjižnica) M. Ambrozic, 7.10. 2005

  8. Vir: http://www.hordaland-f.kommune.no/fylkesbibl/epos/ M. Ambrozic, 7.10. 2005

  9. 19 območnih knjižnic, ki skrbijo za razvoj občinskih knjižnic in usposabljanje kadrov • trenutno v procesu preobrazbe, saj naj bi država vzpostavila večje regije • popularna je kombinirana oblika knjižnice: splošna in šolska (v manjših občinah) • sicer morajo imeti šole knjižnične zbirke od leta 1827 M. Ambrozic, 7.10. 2005

  10. Visokošolske, znanstvene in specialne knjižnice • skupaj 336 knjižnic • trend zapiranja javnih in zasebnih specialnih (specializiranih) knjižnic • skupaj fond – 19 mio enot gradiva in 11 mio digitalnih dokumentov • 4 mio izposoje, 20% obiska letno več zadnji 2 leti • hitra rast e-gradiva postavila knjižnice na razpotje • visokošolske: študij na daljavo! M. Ambrozic, 7.10. 2005

  11. 5 univerzitetnih knjižnic, 6 pri kolidžih za znanost in tehnologijo, 2 pri umetnostnih šolah, 25 pri različnih državnih visokošolskih kolidžih • knjižnice pri zasebnih visokošolskih ustanovah • večina visokošolskih ustanov je državnih • zagotavljanje kakovosti – knjižnice postajajo učni centri visokošolskih ustanov M. Ambrozic, 7.10. 2005

  12. BYBSYS (1972) – vzajemni knjižnični sistem norveških univerzitetnih knjižnic, nacionalne knjižnice, knjižnic kolidžev in znanstvenih knjižnic (cca 100 knjižnic) • vzajemna katalogizacija, delitev stroškov delovanja sistema • Center sistema v Trondheimu • povezava: http://www.bibsys.no/english.html M. Ambrozic, 7.10. 2005

  13. Nacionalna knjižnica • dve lokaciji: Oslo in Mo i Rana (od 1989, skrb za obvezni izvod, avtomatiziran repozitorij) • ohranjanje gradiva pridobljenega na osnovi zakona o obveznem izvodu • zbiranje različnih vrst gradiva na različnih nosilcih • ustanovljena 1815 kot univerzitetna knjižnica • nacionalna bibliografija od 1883. • 1999 samostojna nacionalna knjižnica (funkcije in fond prevzela od univerzitetne knjižnice) M. Ambrozic, 7.10. 2005

  14. obvezni izvod (zakon 1990.): 1 izvod gradiva, tudi elektronskega, RTV oddaj, filmskega gradiva in video-gradiva • Prostori v Rani: 4 nadstropja, 45 km polic; deluje kot osrednji repozitorij Norveške; izposoja kopij gradiv • odgovorna za vzajemni katalog (400 knjižnic) in katalog serijskih publikacij nordijskih in baltskih držav (900 knjižnic) M. Ambrozic, 7.10. 2005

  15. deluje tudi kot javna visokošolska knjižnica • 340 zaposlenih • digitalni repozitorij spletnih strani (40 mio dokumentov) • 2005 otvoritev prenovljene zgradbe v Oslu • letni proračun 2004: 212 mio NOK (6,4 milijard SIT) M. Ambrozic, 7.10. 2005

  16. Norveška knjižnica za zvočne knjige in gradivo v Braillovi pisavi • ustanovljena 1989 • Oslo, podružnici v Trondheimu in Bergnu • gradiva in storitve za slepe in slabovidne ter osebe z bralnimi težavami • brezplačna izposoja po pošti • obseg storitev stalno raste, zlasti za osebe z disleksijo M. Ambrozic, 7.10. 2005

  17. Povezovanje knjižnic, muzejev in arhivov • 2003 vzpostavitev Norwegian Archive, Library and Museum Authority (NALMA) • sodi pod pristojnost ministrstva za kulturo in cerkev, vladno medsektorsko telo za vse vrste knjižnic • 66 zaposlenih, proračun 2004: 29,6 mio EUR • upravni odbor (8 članov, imenuje ministrstvo za kulturo v soglasju z ministrstvom za šolstvo in ministrstvom za okolje) M. Ambrozic, 7.10. 2005

  18. Norveška digitalna knjižnica • http://www.norskdigitaltbibliotek.no/englishindex.html • 3-5-letni projekt vodi NALMA • skupen strateški plan • programski odbor (vključeni tudi muzeji in arhivi) • elementi: gradiva, storitve, tehnološka osnova, uporabniški vmesniki, konzorcijski dogovori M. Ambrozic, 7.10. 2005

  19. Norveško bibliotekarsko društvo • ustanovljeno 1913. • 3.800 individualnih in institucionalnih članov • 16 lokalnih enot • centralni odbori: knjižnice za otroke in mladino, medicino in zdravje, šolske knjižnice, referenčna dejavnost in medknjižnična izposoja itd. • akcijski program M. Ambrozic, 7.10. 2005