200 likes | 336 Vues
… IN KAKŠNI SO “DRUŽBENI RAČUNI” TAKŠNEGA UPRAVLJANJA. KAKO SE UPRAVLJA Z NAŠIM DENARJEM…. Še kako pomembne številke ob rob novemu pokojninskemu zakonu.
E N D
… IN KAKŠNI SO “DRUŽBENI RAČUNI” TAKŠNEGA UPRAVLJANJA KAKO SE UPRAVLJA Z NAŠIM DENARJEM… Še kako pomembne številke ob rob novemu pokojninskemu zakonu
Po besedah Vlade RS in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bo morala država, če reforma pade, začeti kriti svoj implicitni dolg, ki ga generira pokojninska blagajna (1,4 milijarde evrov na leto), in vsako leto v proračunu dodatno privarčevati 0,81 odstotka BDP. To pomeni približno 300 milijonov evrov na leto. A ob tem se postavlja naslednje vprašanje: kakšno pa JE upravljanje naših javnih financ? In KAKŠNI so “družbeni računi” takšnega upravljanja?
8,5 milijarde € = znesek, ki ga med 1996 in 2010 delodajalci niso vplačali v pokojninsko blagajno zaradi prepolovitve njihove prispevne stopnje za pokojninsko blagajno v letu 1996.
6,2 milijarde € = ocenjena razlika v deležu BDP sive ekonomije med Slovenijo in Avstrijo. (vir: lastni izračuni, po Schneider, 2007, SURS, 2010) .
5,56 milijarde € = višina bančnih garancij, ki so jih banke v Sloveniji med leti 1998 in 2010 izdale za menedžerske prevzeme podjetij. (vir: lastni izračun, po ATVP, 2011)
4.4 milijarde € = višina sredstev za subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom med leti 1992 in februarjem 2011. (Vir: MF, 2011)
2,6 milijarde € = višina zneska, ki ga je država leta 2008 naložila v banke v obliki depozitov. (vir: Kovač, 2009)
1 milijarda € = ocena neprijavljenega bruto DDV prometa v letu 2007. (Vir: SURS, 2008)
505,4 milijona € = ocenjena škoda gospodarskega kriminala v letu 2010 (Vir: Generalna policijska uprava, 2011)
203,4 milijona € = znesek neplačanih socialnih prispevkov delodajalcev (november 2010) (Vir: DURS, 2010)
IN KAKŠNI SO “DRUŽBENI RAČUNI” KI SO JIH TE ŠTEVILKE IZSTAVILE V ČASU KRIZE…
DAVČNI PRIHODKI OD DAVKA OD DOBIČKOV PRAVNIH OSEB SO SKORAJ TRIKRAT NIŽJI
ŠTEVILO PODJETIJ Z NEPORAVNANIMI OBVEZNOSTMI SE JE VEČ KOT PODVOJILO
ŠTEVILO PRESEŽNIH DELAVCEV IN DELAVCEV, KI SO IZGUBILI DELO ZARADI STEČAJA, SE JE SKORAJ POTROJILO
ŠTEVILO UPRAVIČENCEV DO DENARNE SOCIALNE POMOČI SE JE POVEČALO ZA VEČ KOT 20.000
ŠTEVILO KRŠITEV PRAVIC IZ NASLOVA IZPLAČEVANJA PLAČ JE VEČ KOT ŠTIRIKRAT VEČJE
DELODAJALCEM STE ZNIŽALI SOCIALNE PRISPEVKE. DALI STE JIM VEČMILIJARDNE SUBVENCIJE. TI ISTI DELODAJALCI PA NE PLAČUJEJO PRISPEVKOV, DAVKOV, PADAJO V STEČAJE, KRŠIJO DELOVNO ZAKONODAJO, DELAJO NA ČRNO, IN Z BANČNIMI GARANCIJAMI IZČRPAVAJO PODJETJA. IN SEDAJ NAJ DELAVCI S PODALJŠEVANJEM DELOVNE DOBE PLAČUJEMO RAČUN, KI STA GA ZAKUHALA ŠE KAKO NAIVNA DRŽAVA IN IN ŠE BOLJ PRERAČUNLJIVI DELODAJALCI? NE , HVALA!