Usklajevanje pravne terminologije: problemi in rešitve

1. Problemi pri pravnem sporazumevanju Usklajevanje pravne terminologije:problemi in rešitve Helena Dobrila European Academy Bozen/Bolzano (EURAC) december 2007

2. Sporazumevanje v okviru projekta LexALP • ALPE: občutljivo območje • Alpska konvencija (1991): ohranjanje in varstvo narave • 8 držav podpisnic, 9 pravnih sistemov, 4 uradni jeziki (slo, nem, ita, fr) •  NADNACIONALNA KOMUNIKACIJA

3. 1. Štirje različni uradni jeziki v državah alpskega loka 2. Tradicionalne razlike med različnimi nacionalnimi pravnimi sistemi NADNACIONALNA KOMUNIKACIJA – problemi:

4. Avstija, Dežela Štajerska: vollkommen geschütztes Tier~teilweise geschützte Tiere (“popolnoma zavarovana vrsta ~ delno zavarovana vrsta”)  Izvzeto manjše število vrst, ki niso povsem zavarovane v določenih obdobjih ali okoliščinah Nemčija: streng geschützte Art~ besonders geschützte Art (“močno zavarovana vrsta ~ posebno zavarovana vrsta”)  Različne stopnje varstva za številne vrste Primer: AVSTRIJA – NEMČIJA

5. Francija: chien renifleur EU: chien drogue Primerjaj: drug dog; Drogenhund; cane antidroga Primer: FRANCIJA – EU

6. domorodna vrsta = avtohtona vrsta tujerodna vrsta = alohtona vrsta Primer: SLOVENIJA

7. premalo znana vrsta [K]ategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, za katere je na razpolago premalo podatkov za opredelitev ogroženosti. Skrajšana oznaka te kategorije je K. (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, Ur. l. RS, št. 82/2002, čl. 3 al. 8.) neopredeljena vrsta [K]ategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, za katere se domneva, da so ogrožene na območju Republike Slovenije, vendar je na razpolago premalo podatkov, da bi jih lahko uvrstili v eno od kategorij ogroženosti [izumrla vrsta, domnevno izumrla vrsta, prizadeta vrsta, ranljiva vrsta, redka vrsta, vrsta zunaj nevarnosti] […]. Skrajšana oznaka te kategorije je I. (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, Ur. l. RS, št. 82/2002, čl. 3 al. 7.) Primer: SLOVENIJA – ostale alpske države

8. zona montana Berggebiet 800 m 700 m 600 m Primer: ITALIJA – NEMČIJA

9. RAZLIKE:  v različnih pravnih sistemih, ki uporabljajo isti jezik  znotraj istega pravnega sistema  razlike med nacionalnimi zakonodajami

10. RAZLOGI ZA NESKLADNOSTIV MEDNARODNIH DOKUMENTIH:  PREVODI PRAVNIH BESEDIL: • sopomenskost • večpomenskost • neologizmi •  zmanjša se učinkovitost nadnacionalne komunikacije

11. ALPSKA KONVENCIJA • 1. PRIMER: • atlante di diffusione = atlante di distribuzione(SINONIMIJA) • (=“atlas razširjenosti”; “atlas de répartition”; “Verbreitungsatlas”) •  ITALIJANSKA NACIONALNA ZAKONODAJA: • atlante di distribuzione • atlante di diffusione - NEOLOGIZEM

12. ALPSKA KONVENCIJA • 2. PRIMER • prizadeta vrsta = ogrožena vrsta • (SINONIMIJA)  SLOVENSKA NACIONALNA ZAKONODAJA: ogrožena vrsta [T]ista vrsta, katere obstoj je v nevarnosti in ki je kot taka opredeljena vrdečem seznamu ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst.[ Document : ZON-UPB2, Ur. l. RS, št. 96/2004, čl. 80 (1). prizadeta vrsta le ENA OD KATEGORIJ ogroženih vrst!

13. POSEBNOSTI PRAVNIH BESEDIL ALPSKE KONVENCIJE: • MEDNARODNA KONVENCIJA  mora biti ratificirana (in interpretirana) • 4 URADNI JEZIKI: 2 romanska, 1 germanski, 1 slovanski • isti jezik : različni pravni sistemi (A, D, CH)  isti pravni sistem : različni jeziki (EU, CH) • PROTOKOLI SESTAVLJENI V ENEM JEZIKU, POTEM PREVEDENI •  noben protokol ni bil sestavljen v slovenskem jeziku

14. PROTOKOLI: Varstvo narave in urejanje krajine (Nemčija) Hribovsko kmetijstvo (Italija) Urejanje prostora in trajnostni razvoj (Francija) Gorski gozd (Avstrija) Turizem (Francija) Varstvo tal (Nemčija) Energija (Italija) Promet (Švica, Lihtenštajn)

15. USKLAJEVALNA SKUPINA LexALP • Mednarodna skupina strokovnjakov iz 6 držav alpskega loka: • Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Slovenija, Švica • terminologi, pravni strokovnjaki • pokrivajo vse pravne sisteme, vse 4 jezike in vsa obravnavana strokovna področja

16. ČLANI USKLAJEVALNE SKUPINE: Paolo Angelini (Ministero dell'Ambiente e della Tutela del Territorio e del Mare) Helena Dobrila (European Academy of Bolzano/Bozen) Barbara De Santis (Umweltbundesamt Österreich) Franco Fomasi (Cancelleria Federale Svizzera) Silvia Franceschini (Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina)   Anne-Marie Gendron (Chancellerie de la Confédération suisse) Barbara Haid (Stalni sekretariat Alpske konvencije) Lisa Lanzoni (Dipartimento Affari Regionali e Autonomie Locali della Presidenza del Consiglio dei Minstri) Elisabeth Lavault (Université Stendhal Grenoble) Annette Lenz (Provincia Autonoma di Bolzano - Alto Adige) Bénédicte Madinier (Ministère de la Culture et de la Communication) Johannes Mayer (Umweltbundesamt Österreich) Wolfger Mayrhofer (Stalni sekretariat Alpske konvencije) Stefania Muti (Regione Autonoma Valle D'Aosta) Gemma Pastore (Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina) Dušan Pichler (Ministrstvo za okolje in prostor) Céline Randier (European Academy of Bolzano/Bozen) Angelika Rösch (Sprachen und Dolmetscher Institut München) Pier Carlo Sandei (Ministero dell'Ambiente e della Tutela del Territorio e del Mare) Barbara Vaccaro (Sprachen und Dolmetscher Institut München) Petra Veneri (Provincia Autonoma di Bolzano - Alto Adige) Enrico Zamuner (Dipartimento Affari Regionali e Autonomie Locali della Presidenza del Consiglio dei Minstri)

17. Drugi strokovnjaki, ki sodelujejo na sestankih: Elena Chiocchetti(European Academy of Bolzano/Bozen) Piera Rampino (European Academy of Bolzano/Bozen) Rossana Ruggieri(Ministero dell'Ambiente e della Tutela del Territorio e del Mare) Roberto Sandrini(Dipartimento Affari Regionali e Autonomie Locali della Presidenza del Consiglio dei Minstri) Denise Setton(Ministero dell'Ambiente e della Tutela del Territorio e del Mare) Margherita Verzegnassi(Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina) Leonhard Voltmer(European Academy of Bolzano/Bozen)

18. 1. HG: 28. november 2006, Rim 2. HG: 13. april 2007, München 3. HG: 11.-13. julij 2007, Trst 4. HG: 27.-28. september 2007, Trst 5. HG: 25. oktober 2007, Benetke  6. HG: 18.-19. december 2007, Grenoble  Okrog 500 usklajenih konceptov

19. USKLAJEVANJE: • Temelji na ustreznem pripravljalnem kontrastivnem terminološkem delu za vse omenjene pravne sisteme • Stremi k temu, da je terminologija Alpske konvencije kolikor mogoče skladna s terminologijo, rabljeno v nacionalni zakonodaji

20. CILJ: potrditi in uskladiti štirijezične terminološke ustreznice za vsak obravnavan koncept  preprečiti morebitne napake pri prevodih in izločiti nepotrebne sopomenke  možne nesporazume pri rabi terminologije Alpske konvencije zmanjšati na minimum

21. POTEK DELA USKLAJEVALNE SKUPINE: • 1. Glosar pregledajo pravni strokovnjaki in terminologi • (partnerji in zunanji opazovalci) • 2. Komentirajo, napišejo opombe • (pravne – definicija; jezikovne; terminološke; o konceptu; predlogi za uskladitev; o kontekstu; slovnične; marginalne napake...) • 3. Končni seznam kritičnih terminov (3 ravni) • 4. Sestanek Usklajevalne skupine • 5. Uskladitev – uradni zapisnik • 6. Ni rešitve –> elektronska pošta • 7. Vnos v terminološko zbirko LexALP

22. GLAVNI CILJI SESTANKOV: • 1. EN JEZIK  1 TERMIN  1 POMEN • (4-jezične terminološke ustreznice) • 2. DEFINICIJA

23. 1. EN JEZIK  1 TERMIN  1 POMEN • 1. SINONIMIJA • 1.1 varstvo Alp = ohranitev Alp =zavarovanje Alp • 1.2 krajinsko načrtovanje = krajinsko planiranje = krajinsko urejanje

24. 2. NOVI TERMINI – predlogi HG 2.1 gospodarjenje z odpadki  odstranjevanje odpadkov Drugi axie: gospodarjenje z odpadki/economia dei rifiuti/Abfallwirtschaft / gestion des déchets

26. načelo preventive načelo previdnosti “načelo preventive“: tisto načelo, po katerem se ukrepi za preprečevanje, obvladovanje alizmanjševanje hudihali nepopravljivih vplivov na zdravje in okolje ne smejo odložiti zutemeljitvijo, da znanstvene raziskave še niso dokazale jasne vzročne povezave medzadevnimi vplivi na eni strani in njihovo potencialnoškodljivostjo za zdravje in okolje nadrugi strani[.] « principe de précaution » : principe selon lequel il ne faut pas différer les mesures visant à éviter, maîtriser ou réduire les impacts graves ou irréversibles pour la santé et l’environnement, en avançant que la recherche scientifique n’a pas encore prouvé de façon rigoureuse l’existence d’une relation de cause à effet entre les substances visées d’une part et leur nocivité potentielle pour la santé et l’environnement d’autre part. "principio di precauzione": è il principio secondo il quale gli interventi volti a evitare, gestire o ridurre gli effetti gravi o irreversibili sulla salute e sull'ambiente non possono essere rinviati, con la motivazione che la ricerca scientifica non abbia ancora dimostrato, in modo rigoroso, l'esistenza di un rapporto di causa-effetto fra da un lato le sostanze contemplate e dall'altro la loro potenziale nocività per la salute e l'ambiente[.] „Vorsorgeprinzip“: jenes Prinzip, demzufolge Maßnahmen zur Vermeidung, Bewältigung oder Verringerung schwerer oder irreversibler Auswirkungen auf die Gesundheit und die Umwelt nicht mit der Begründung aufgeschoben werden dürfen, dass die wissenschaftliche Forschung noch keinen eindeutigen Kausalzusammenhang zwischen den fraglichen Einwirkungen einerseits und ihrer potentiellen Schädlichkeit für die Gesundheit und die Umwelt andererseits nachgewiesen hat[.] Prot. Promet, člen 2.

28. načelo preventive/ principe de prévention/ principio di prevenzione/ Vermeidungsprinzip Prot. Varstvo tal, člen 1, 5. Pri tem je posebej pomembno načelo preventive, ki zagotavlja varovanje funkcijskih sposobnosti in možnosti rabe tal v različne namene ter njihovo razpoložljivost za prihodnje rodove v smislu trajnostnega razvoja.

30. 2.2gospodarjenje krajine upravljanje krajine

31. c) realni stroški  dejanski stroški

32. planiranje prometa  načrtovanje prometa

33. c)površine, za katere sumijo, da so ekološko obremenjene domnevno onesnaženo območje DOMNEVA:prevod od -surfaces pour lesquelles subsistent des soupçons de pollution( site susceptible d´être pollué) AXIE: Altlastenverdachtsfläche/ area sospetta di essere contaminata/ domnevno onesnaženo območje/ site susceptible d´être pollué  POSAMOSTAVLJANJE GLAGOLSKIH TVORB

35. 2.3 poškodovanost / poškodba narave / škoda  okoljska škoda Beeinträchtigung/Schaden/Schädigung / détérioration/dommage / compromissione/danno/degrado / poškodovanost/poškodba narave/škoda Umweltschaden/ dommage environnemental/ danno ambientale/ okoljska škoda

36. 2.4 /  vodno telo ITA AC: corpo idrico /  vodno okolje FR AC: milieu aquatique

37. Vodno telo; (vodno okolje) – štirijezični primer prevoda v besedilu AC (Prot. Energija, člen 11): • Le Parti contraenti definiscono, nei progetti di massima, ovvero nelle valutazioni dell‘impatto ambientale previsti nel quadro legislativo vigente, le modalità di rinaturalizzazione e di recupero dei corpi idrici, […]. • Pogodbenice pri idejnih projektih oziroma pri predvidenih presojah vplivov na okolje v • okviru veljavne zakonodaje opredelijo pogoje, pod katerimi morata potekati renaturacija • lokacij in ponovna vzpostavitev vodnega režima […]. • Les Parties contractantes établissent dans les avant-projets et dans les études d’impact • environnemental prévues selon les législations en vigueur les modalités de renaturalisation • des sites et des milieux aquatiques […]. • Die Vertragsparteien legen bei Vorprojekten beziehungsweise bei den nach geltendem Recht • vorgesehenen Umweltverträglichkeitsprüfungen die Bedingungen fest, unter welchen die • Renaturierung der Standorte und die Wiederherstellung der Gewässer […].

40. /  vodno ravnovesje DEU AC: Wasserhaushalt ITA AC: equilibrio idrico Der Bergwald [ist] für den regionalen Klimaausgleich, für die Reinigung der Luft sowie für den Wasserhaushalt unentbehrlich[.] [L]e foreste montane sono indispensabili per l'equilibrio climatico regionale, per la salvaguardia della qualità dell'aria, nonché per l'equilibrio idrico[.] [G]orski gozd [je] nepogrešljiv za regionalno podnebno ravnovesje, za čiščenje zraka ter za uravnavanje vodnega režima[.] [L]a forêt de montagne est indispensable à l'équilibre climatique régional, à la purification de l'air et à la régulation du régime des eaux[.] Prot. Gorski gozd, preambula

41. 2.5NAJVEČJI IZZIVI USKLAJEVALNE SKUPINE LexALP: Koncepti, ki obstajajo v (nacionalnem) pravnem sistemu le ene od držav podpisnic TERMIN?? DEFINICIJA?? (AC prevod; Prot. Varstvo narave in urejanje krajine, dod. 1, 4.3): Verbandsklage - tožba združenj - azione legale intentata da un'associazione - droit d'une association d'ester en justice Usklajeno: Verbandsklage - tožba združenj - action en justice d’une association - azione legale intentata da un'associazione

42. DEFINICIJA (Verbandsklage) Verwaltungsgerichtliche Klage bei der Interessensschutzverbände nicht eigene Interessen, sondern öffentliche Interessen geltend machen.

43. Naturschutz-Akademie raziskovalna in izobraževalna institucija raziskovalni in izobraževalni center s področja ohranjanja narave

44. 2. DEFINICIJA: • 1 KONCEPT  1 DEFINICIJA • 1. Definirati koncept • a) IDEALNA REŠITEV: vse definicije za termine AC iz dokumentacije AC b) nadnacionalna zakonodaja (mednarodno pravo; zakonodaja EU) c) na novo oblikovana definicija (HG)

45. “OD OSNOVNEGA K SPECIFIČNEMU”: Kmet:Oseba, ki večino svojega delovnega časa posveča kmetijskim dejavnostim in iz njih črpa pomemben del svojega dohodka. Hribovski kmet:Kmet, ki opravlja svojo dejavnost v hribovitem območju.