GIMNAZIJE v Ljubljani

1. GIMNAZIJE v Ljubljani PRIPRAVILA: Maja Maček

2. GIMNAZIJE • SPLOŠNE • s športnim oddelkom (Gimnazija Ljubljana Šiška, Gimnazija Šentvid) • z evropskim oddelkom (Gimnazija Poljane, Gimnazija Bežigrad) • STROKOVNE • Ekonomska (Srednja ekonomska šola Lj., Ekonomska šola Ljubljana) • Umetniška (Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Lj.-likovna smer; Srednja glasbena in baletna šola-glasbena smer, plesna smer; Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana-plesna smer) • Tehniška (Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo, Gimnazija in veterinarska šola) • ZASEBNE (Škofijska klasična gimnazija, Gimnazija Želimlje, Waldorfska šola, EURO šola).

3. 1. GIMNAZIJA ŠENTVID LJUBLJANA • Prušnikova ulica 98, Ljubljana • gimnazija (160 mest) • gimnazija s športnim oddelkom (40 mest) • trajanje izobraževanja 4 leta • več:http://www.s-gimsen.lj.edus.si/

4. PROGRAM GIMNAZIJA • MATURA IZ PETIH PREDMETOV: • slovenščine, • tujega jezika (angleški, nemški, francoski), • matematike, • med izbirnimi predmeti (fizika, biologija, kemija, informatika, geografija, zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija, ekonomija, tuji jeziki, umetnostna zgodovina) izbere kandidat  dva predmeta.

5. ŠPORTNI ODDELEK • Namen športnih oddelkov je, dijakom športnikom omogočiti take pogoje šolanja v gimnazijskem programu, da lahko združujejo zahteve izbrane športne panoge in šole ter so hkrati uspešni na obeh področjih. Šola s posebnim načinom dela, kjer poleg razrednika z dijaki športniki delata še športni in pedagoški koordinator, omogoča visoke pogoje za izvedbo programa. Hkrati pa se skupaj s starši in trenerjem vzpostavi trikotnik, ki dijaka športnika obravnava celovito, saj je povezanost vseh skupaj, ključna za celotno uspešnost modela športnih oddelkov. Končni cilj je uspešno opravljena matura ob stalnem zagotavljanju pogojev za uspešnost v izbrani športni panogi.

6. VPISNI POGOJI (športni oddelek) • Dodatna potrdila ob prvem vpisu v športni oddelek v programu Gimnazija: • POTRDILO O REGISTRACIJI IN UDELEŽBI NA URADNIH TEKMOVANJIH NACIONALNE PANOŽNE ZVEZE • POTRDILO O ČLANSTVU V ŠPORTNEM KLUBU OZIROMA DRUŠTVU • IZJAVA TRENERJA O SODELOVANJU (Razen izjave trenerja lahko ostale obrazce izpolnijo tudi starši in kandidat,vendar jih mora potrditi odgovorna oseba panožne zveze in/ali kluba)

7. VPISNI POGOJI (športni oddelek) • POTRDILO OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE-ZŠS (če ga kandidat ima) • POTRDILO ZDRAVNIKA SPECIALISTA MEDICINE ŠPORTA ALI OSEBNEGA ZDRAVNIKA • Kandidat lahko predloži kopijo obdelanih rezultatov športno vzgojnega kartona (izda jo športni pedagog na osnovni šoli) ali rezultate pridobljene na osnovi meritev in preverjanj v športnem klubu/društvu, nacionalni športni panožni zvezi ali reprezentanci. • Individualni razgovor (če je potrebno).

8. Izbor med kandidati-športni oddelek • Prva selekcija na podlagi vlog v kateri so vpisani najboljši športni dosežki • individualni in ekipni športi se obravnavajo enako • na podlagi športnih rezultatov naredijo ožji IZBOR • v nadaljevanju vpisnega postopka štejejo samo še dosežene točke, pridobljene s končnim uspehom in NPZ • če na podlagi predloženih dokazil ne morejo oceniti športne perspektivnosti kandidata, izvedejo individualni razgovor z njim, starši in trenerjem

9. Delo s športnimi oddelki • Vsako šolsko leto vpišejo en razred dijakov športnikov (od osemnajst do dvaindvajset), ki prihajajo iz različnih športnih panog. • Značilnosti športnih oddelkov je da imajo program prilagojen tako, da jim omogoča kar najbolj uspešno združevanje šole in športa. Najpomembnejši načini prilagojenega pouka so: • vsako ustno preverjanje je napovedano • pouk imajo samo v dopoldanskem času • profesorji, ki jih učijo imajo z njimi tudi individualne ure • imajo več ur športne vzgoje • lahko izvajajo treninge med poukom športne vzgoje ali zunaj šole v tem času • poleg razrednika delata z njimi še pedagoški (vzgojno in učno področje) in športni (športno področje) koordinator.

10. Delo s športnimi oddelki • Za same športnike je najtežje usklajevanje šolskih in športnih obveznosti, saj treningi ne predstavljajo samo časovne obremenitve, ampak tudi telesno obremenitev, katere posledice se pogosto zaznajo že en dan po treningu. Vsako izostajanje znotraj pouka pa pomeni še dodatno težavo. • Največja težava s katero se ubadamo so ravno izostanki v času pouka. Športne izostanke znotraj pouka dovolimo samo dijakom, ki so učno uspešni. Značilnost športnih oddelkov na naši šoli je tudi ta, da so oddelki nespecifični in heterogeni (mešani po spolu in šport), zato to od nas terja, da vsakega dijaka obravnavamo še bolj individualno. • Ravno zato je število dijakov v razredu manjše -dvajset.

11. PREHAJANJE iz športnih v splošne oddelke • Če se dijak-športnik preneha aktivno ukvarjati s športom preko katerega je pridobil status športnika, potem ob koncu šol. leta po dogovoru z razrednikom, šol. psihologinjo ter obema koordinatorjema preide v splošni oddelek z enakim programom • enak postopek se izvede v primeru daljših zdravstvenih težav ali poškodbe

12. PREHAJANJE iz splošnih v športne oddelke • Vloga za dodelitev interne kategorizacije in dodelitev statusa športnika • potrdilo o članstvu v športni organizaciji (zajeto na vlogi) • ocena perspektivnosti, ki ji napiše trener kandidata • potrdilo zdravnika o zdravstvenem stanju • obdelani rezultati ŠV kartona za zadnje šol.leto

13. 2. GIMNAZIJA LEDINA • Resljeva 12, Ljubljana • Že ob vpisu na šolo oblikujejo oddelke po izbirnih vsebinah (jezikovna, splošna, naravoslovno-matematična) • predmetnik prvega letnika je enoten

14. PRILAGAJANJE ŠOLSKIH OBVEZNOSTI • STATUS: • dijaka vrhunskega športnika • perspektivnega športnika • dijaka kulturnika • dijaka raziskovalca • Delo z nadarjenimi dijaki

15. VPIS NA GIMNAZIJO LEDINA • Učni uspeh v 7., 8., 9. razredu OŠ (zaključne ocene obveznih predmetov; ocene splošnega učnega uspeha); max 190 točk • V primeru, da se na spodnji meji razvrsti več kandidatov z istim številom točk: rezultati pri NPZ (mat, slo), s pisnim soglasjem staršev oz. zakonitih zastopnikov

16. PREDMETNIK • SLOVENŠČINA , MATEMATIKA • PRVI TUJI JEZIK (angleščina), DRUGI TUJI JEZIK (nemščina, italijanščina, francoščina, španščina ali ruščina) • ZGODOVINA • ŠPORTNA VZGOJA • GEOGRAFIJA, BIOLOGIJA • FIZIKA, KEMIJA • PSIHOLOGIJA, SOCIOLOGIJA • FILOZOFIJA, LIKOVNA UMETNOST • GLASBA, UMETNOSTNA ZGODOVINA • INFORMATIKA • PEDAGOGIKA

17. KROŽKI • Aerobika, avantgardistična poezija, badminton, bralni klub, debatni klub, fitness, foto krožek, francoščina, geografski krožek, gimnastika za dekleta, Jazzina - šolski band, kemijski krožek, kiparski krožek,košarka za fante, krožek pletenja, lutke,Glavica Mladika - šol. časopis, odbojka, pevski zbor, računalniški krožek, ruščina, Šila - Impro liga, španščina, študijsko risanje, verstva in etika, zgodovinski krožek.

18. 3. GIMNAZIJA VIČ • Tržaška 72, Ljubljana-Vič • Splošna gimnazija (ni usmeritev kot pri strokovni, umetniški, klasični) • oddelki se določajo glede na izbiro drugega tujega jezika (nemški, francoski, italijanski, španski jezik) • V 2. letniku si dijak lahko izbere tudi 3. tuji jezik

19. Osnovni statistični podatkiv šolskem letu 2007/08 • obiskuje Gimnazijo Vič 797 dijakov, • v 24. oddelkih, • poučuje 50 učiteljev, • trije naravni govorci (za angleščino in nemščino) • trije laboranti (za kemijo, fiziko in biologijo) • prehodnost je 99,75% • uspeh na maturi je 100%

20. PREDMETNIK • Sestavljajo obvezni in izbirni predmeti ter izbirne vsebine • OBVEZNI predmeti: • 4 leta: SLJ in književnost, MAT, prvi tuji jezik-angleški j., 2. tuji jezik (nemški, francoski, italijanski ali španski jezik), ZGO, ŠVZ • 3 leta: GEO, BIO, KEM, FIZ • 1 leto: GVZ, likovna umetnost, informatika, sociologija, psihologija, filozofija • Tedenska učna obveznost dijakov je 32 ur

21. IZBIRNE VSEBINE • V 1., 2., 3. letniku imajo na razpolago 90 ur, v 4. letniku pa 30 ur. • Obvezni del izbirnih vsebin načrtuje in izvaja šola po letnem delovnem načrtu, prosti del pa lahko dijaki izberejo iz ponudbe šole oz. drugih izvajalcev.

22. ZAKLJUČEK GIMN. PROGRAMA • Z maturo, ki obsega 5 predmetov, in sicer trije obvezni (SLJ in književnost; MAT; TJA) ter dva izbirna predmeta, ki ju dijak izbere med splošno-izobraževalnimi predmet (nemški jezik, francoski jezik, italijanski jezik, španski jezik, biologija, kemija, fizika, geografija, zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija, umetnostna zgodovina in informatika).

23. RAZNO • RAZISKOVALNI TABORI • DELOVNE EKSKURZIJE (Tunizija, Egipt, Italija, Nizozemska, Norveška, ZDA …) • Več na spletni strani gimnazije Vič!

24. 4. GIMNAZIJA POLJANE • Strossmayerjeva ul.1, Ljubljana • PROGRAM: • splošna gimnazija () • klasična gimnazija ()

25. KLASIČNA GIMNAZIJA • Klasična gimnazija je program splošne gimnazije z razširjeno ponudbo obveznih splošnoizobraževalnih predmetov. Med njimi je - kot vsebinska rdeča nit programa - latinski jezik s književnostjo, ki se poučuje na dveh ravneh, začetni in nadaljevalni. Okrepljena sta tudi pouk zgodovine in filozofije, med izbirnimi možnostmi za drugi tuji jezik pa je poleg nemščine, francoščine, italijanščine in španščine tudi klasična grščina.

26. KLASIČNA GIMNAZIJA • V primerjavi z gimnazijo je v obveznem delu klasične gimnazije obseg naravoslovja zožen; razliko lahko dijaki nadomestijo v izbirnem delu programa, ki v 3. in 4. letniku omogoča tako širitev znanj na posameznih področjih kot intenzivno pripravo na maturo. Že v 3. letniku lahko dijaki iz fonda štirih nerazporejenih ur izbirajo: • tretji moderni tuji jezik, • klasični jezik (grščina), • dva naravoslovna predmeta (biologija, kemija, fizika), • umetnostna zgodovina, • likovna umetnost • in glasba.

27. KLASIČNA GIMNAZIJA • V 4. letniku je fond nerazporejenih ur še večji, dijak pa se odloča glede na izbor predmetov za maturo. Priprave na maturo dijak klasične gimnazije izbira med naslednjimi možnostmi: • tuji jezik (klasična jezika: latinščina, grščina; moderni jeziki: angleščina, nemščina, francoščina, španščina, italijanščina), • družboslovni predmet (zgodovina, geografija, filozofija, sociologija, psihologija), • naravoslovni predmet (fizika, biologija, kemija), • zgodovina umetnosti.

28. KLASIČNA GIMNAZIJA • Klasična gimnazija je torej namenjena tistim, ki si želijo v srednji šoli pridobiti najširša humanistična znanja. • S tem je idealna osnova zlasti za nadaljnji študij jezikoslovja, (modernih in klasičnih jezikov ter splošnega jezikoslovja), zgodovine in arheologije, umetnostne zgodovine, prava in drugih humanističnih in družboslovnih ved ter medicine, farmacije, veterine; uspešno pa pripravlja dijake tudi za študij v drugih univerzitetnih programih. • NOVO v tem šolskem letu: zmanjšanje število oddelkov klasične gimnazije: 2 oddelka namesto štirih!!

29. PROGRAM GIMNAZIJA; povečano število oddelkov: 6 oddelkov namesto štirje • Program gimnazije vsebuje temeljni del, ki je enoten za vse gimnazije, in obvezni izbirni del, ki je posebnost šole. Že ob vpisu na šolo bodo učenci izbirali med dvema usmeritvama, in sicer: JEZIKOVNO ali SPLOŠNO. Izbira temelji predvsem na zanimanju dijakov in je povezana tudi s predvidenim nadaljnjim študijem, čeprav sam vpis na univerzo od nje ni odvisen, saj o njem odloča uspeh pri maturi. Predmetnika za posamezno usmeritev sta v 1. letniku enaka, ločita pa se po razporeditvi nerazporejenih ur v 2. in 3. letniku. V jezikovni usmeritvi so vse te ure namenjene tretjemu tujemu jeziku, v splošni usmeritvi pa so dodane različnim družboslovnim predmetom. • Dijak ob vpisu v 1. letnik odloči za splošno ali za jezikovno usmeritev. Tako že ob vpisu izbere določene izbirne predmete za 2. in 3. letnik, izbirne predmete, ki so enaki za obe usmeritvi, pa izbere sam konec tretjega letnika

30. JEZIKOVNA USMERITEV • Dijakom od 2. letnika dalje omogoča tudi pouk tretjega tujega jezika, ki je - glede na kombinacijo s prvim in drugim - nemščina. Pouk tretjega jezika traja dve leti po tri ure na teden. V 4. letniku se dijaki lahko odločijo za 6 ur tega jezika na teden, tako da se izenači obseg znanja drugega in tretjega tujega jezika. Učenje tujih jezikov seveda ni namenjeno le tistim, ki jih želijo po končani gimnaziji študirati, ampak bodočim strokovnjakom na najrazličnejših področjih, saj je nujno za razumevanje strokovne literature in mednarodno sodelovanje.

31. SPLOŠNA USMERITEV • Učencem daje dodatne ure umetnostne vzgoje (glasba in likovna umetnost) ter razširjeno znanje geografije in informatike, dodana je tudi ura pri lektorju tujega jezika. • V 4. letniku obstaja široka možnost izbire družboslovnih vsebin, katere namen je priprava za študij ekonomije, prava, filozofije, zgodovine, etnologije, geografije, sociologije, psihologije, pedagogike ali umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti, sociologije, novinarstva ali politologije na FDV, organizacijskih ved, pa tudi priprava za študij na večini umetniških akademij.

32. EVROPSKI ODDELEK • Novi programski elementi so predvsem sledeči: • poglobljeni in razširjeni cilji pouka tujih jezikov, • razširjeni in poglobljeni cilji pouka slovenščine, • uvedba novega predmeta evropske študije, • razširitev programa obveznih izbirnih vsebin (OIV) s programi mednarodnega sodelovanja, • projektno delo kot oblika medpredmetnega povezovanja, • vključevanje tujcev kot rojstnih govorcev v pouk tujega jezika (TJ) in nejezikovnih predmetov, • timsko poučevanje, • načrtno vključevanje dijakov v izvenšolske dejavnosti. • NOVO: povečano število ur izbranega tujega jezika (tja, španščine); narodne/mednarodne izmenjave kot del programa.

33. ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA • Dijak uspešno konča izobraževanje po programu gimnazije, ko opravi maturo in si s tem pridobi srednjo izobrazbo. Šolsko delo je skladno z učnimi načrti zastavljeno tako, da dijake pripravi na maturo iz treh obveznih (slovenski jezik, matematika, moderni tuji jezik) in dveh izbirnih predmetov z vseh splošnoizobraževalnih predmetnih področij. • Za EVROPSKI ODDELEK sta na maturi ob slovenščini in matematiki obvezna dva tuja jezika.

34. POSEBNOST GIMNAZIJE POLJANE • Široka izbira tujih jezikov: TJA (prvi tuji jezik), nemščina, francoščina, španščina, italijanščina, ruščina, latinščina, stara grščina, fakultativno pa kitajščina in arabščina. • V drugem letniku (splošna gimn.) ali v tretjem letniku (klasična gimn.) lahko izberejo še 3. tuji jezik.

35. 5. GIMNAZIJA BEŽIGRAD • Peričeva ul. 4, Ljubljana • 34 oddelkov programa gimnazija, od tega 3 evropski oddelki • 2 oddelka mednarodne mature • 4 oddelke mednarodne šole

36. SPLOŠNO • Za maturo ponuja Gimnazija Bežigrad pripravo na široko izbiro predmetov: angleški jezik, nemški jezik, francoski jezik, fizika, kemija, biologija, zgodovina, geografija, psihologija, filozofija, sociologija, umetnostna zgodovina in ekonomija.

37. MEDNARODNA MATURA • Nacionalni maturi je enakovredna tudi mednarodna matura. • Program mednarodne mature poteka zadnji dve leti šolanja z angleščino kot učnim jezikom in se zaključi z mednarodno maturo iz šestih predmetov. • Pogoj za vpis je dobro znanje angleščine, prav dober ali odličen učni uspeh, saj v programu ni klasičnega številskega ocenjevanja. • Mednarodna šola je namenjena otrokom tujcev, ki živijo in delajo v Sloveniji. Tudi tu poteka pouk v angleščini, prvi dve leti po programu Middle Years Programme, zadnji dve po programu mednarodne mature. Del stroškov šolanja se pokriva s šolnino.

38. PREDMETNIK za program gimnazija • Dijaki bodo lahko na začetku šolanja izbrali oddelke z različnimi usmeritvami: • s poglabljanjem področja matematike, drugi tuji jezik začetna nemščina (dodatna ura matematike iz fonda nerazporejenih ur se bo izvajala v 2. letniku) • z razširjenim programom pouka nemščine kot drugega tujega jezika • splošni oddelek (drugi tuji jezik začetna nemščina ali francoščina) • športni oddelek, drugi tuji jezik začetna nemščina (dodatna ura športne vzgoje se bo izvajala v 2. letniku) • evropski oddelek, drugi tuji jezik začetna nemščina ali francoščina (dodatne ure tujih jezikov, slovenščine in evropske študije v izbirnem delu predmetnika)

39. PREDMETNIK za program gimnazija • Oddelki se bodo oblikovali na ta način le v primeru, če bo dovolj interesa za posamezne oddelke. Če bo prijav za oddelek z določeno usmeritvijo premalo, te usmeritve ne bo. V primeru, da bo prijav za neko usmeritev preveč, bodo imeli prednost dijaki z ustreznimi priznanji in večjim številom točk oz. za športni oddelek aktivni športniki. • V prvem letniku bo potekal program po enotnem predmetniku za vse usmeritve razen evropskega oddelka (dodatna ura jezika), v višjih letnikih pa bo odvisen od usmeritve in priprav na maturo. Čeprav se bodo posamezne usmeritve začele izvajati šele v drugem letniku, se morajo učenci odločiti za oddelke s temi usmeritvami že pri vpisu

40. MATEMATIČNI ODDELEK • Namenjen predvsem dijakom z izjemnim zanimanjem za matematiko in fiziko (priporočamo ga učencem z Vegovim oz. Stefanovim priznanjem).

41. ŠPORTNI ODDELEK • V športnem oddelku se bodo dijaki bolj intenzivno seznanjali z različnimi športi. V primeru prevelikega števila kandidatov bodo imeli prednost aktivni športniki, sicer pa za vpis v ta oddelek ni posebnih pogojev in omejitev.

42. RAZŠIRJEN PROGRAM NEMŠČINE • Razširjeni program pouka nemščine je namenjen predvsem dijakom z dobrim predznanjem nemščine (vsaj dve leti učenja nemščine) in zanimanjem za nemščino. Dijaki te usmeritve bodo imeli v 1. in 2. letniku možnost dveh dodatnih ur pouka nemščine, praviloma v času izven pouka, pri programskem učitelju iz Nemčije. V 3. in 4. letniku se bodo lahko pripravljali na izpit za Nemško jezikovno diplomo II.

43. EVROPSKI ODDELEK • Primeren za dijake, ki jih zanima družboslovje in učenje tujih jezikov in so se pripravljeni vključiti v programe mednarodnega sodelovanja ter v zunajšolske dejavnosti z evropsko oz. globalno tematiko.

44. DEJAVNOSTI NA GIMNAZIJI BEŽIGRAD • IZBIRNE VSEBINE • projektni teden, športni in raziskovalni tabori, vzgoja za družino, mir in nenasilje, zdravstvena vzgoja, športne in kulturne dejavnosti, dejavnosti na področju glasbene in likovne umetnosti, prostovoljno socialno delo, državljanska kultura, tečaj uspešnega učenja, tečaj prve pomoči in cestnoprometnih predpisov, kulturne dejavnosti, ekskurzije, maturantski izlet

45. Športne aktivnosti • Dijaki se lahko udejstvujejo tudi v športu in tekmujejo v košarki, nogometu, odbojki ter badmintonu ali pa sodelujejo v navijaški in plesni skupini.

46. Fakultativni jeziki • Za dijake, ki bi se radi učili več tujih jezikov, je na šoli organiziran fakultativni pouk francoščine, italijanščine, španščine in ruščine.

47. Nemška jezikovna diploma • Nemška jezikovna diploma (DSD) je mednarodni izpit iz nemškega jezika, ki omogoča študij na nemških univerzah brez dodatnih preizkusov znanja jezika. Priprave na izpit potekajo v 3. in 4. letniku dve uri tedensko po pouku, vodijo jih učitelji šole in programski učitelj iz Nemčije. Izpitni roki za pisni del so v pozni jeseni, za ustni pa pozimi ali spomladi. Priprav in samega izpita dijakom Gimnazije Bežigrad ni treba posebej plačati, pogoj za vključitev v priprave pa je vsaj prav dobra ocena iz nemškega jezika v drugem letniku. • Kaj nudi jezikovna diploma? • Z DSD II lahko študirate v Nemčiji. Olajša pridobivanje štipendij. Koristna je pri prijavah za službo. • Več: http://www.s-gimb.lj.edus.si/gimb/index.php?id=142

48. Prostovoljno delo • Prostovoljno delo na Gimnaziji Bežigrad ima dolgoletno tradicijo. Poleg tega, da dijaki kot prostovoljci pomagajo mlajšim vrstnikom preko Centrov za socialno delo in MISSS-a, vsako leto pripravimo tudi dobrodelni teden v sodelovanju z Območno enoto Rdečega križa Ljubljana, namen tega tedna je zbrati denar za nakup novoletnih daril otrokom iz slabše situiranih družin.

49. 6. GIMNAZIJA JOŽETA PLEČNIKA oz. “ŠUBIČEVA” GIMNAZIJA • Šubičeva 1, Ljubljana • Splošna gimnazija (210)

50. PREDMETNIK GIMNAZIJE • OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI: SLJ, MAT, prvi tuji jezik, drugi tuji jezik, ZGO, ŠVZ • OBVEZNI PREDMETI: GVZ, LVZ, GEO, BIO, KEM, FIZ, psihologija (2. ali 3. letnik), sociologija (2 ali 3 letnik), filozofija (3. ali 4. letnik), informatika