UVAJANJE MEDPREDMETNE KOMPETENCE UČENJE UČENJA V POUK

1. UVAJANJE MEDPREDMETNE KOMPETENCE UČENJE UČENJA V POUK

2. STROKOVNA SKUPINA Cvetka Bizjak – ZRSŠ (vodja) Tanja Bezić – ZRSŠ Tatjana Novak – ravnateljica Srednje ekonomske šole Kamnik Andreja Petrovič – ŠSD na Ekonomski šoli NM Mojca Šušek Omahen - ŠSD na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci Darinka Vrhovec – ŠSD na Srednji ekonomski šoli Kamnik

3. PREDNOSTI RAZVOJA KOMPETENCE PRI POUKU Dve organizacijski obliki razvoja KK UU: Samostojni tečaj – ŠSD Prenos znanja na šolsko učenje je šibek!!! Načrten razvoj kompetence pri pouku

4. VSEBINA IN CILJI DANAŠNJEGA DELOVNEGA SREČANJA Kaj je učenje učenja – predstavitev teoretskih izhodišč Katere učne probleme želimo reševati z razvojem te kompetence Kako povabiti učitelje k vključitvi v projekt – predstavitev delavnic, ki naj vzbudijo zanimanje učiteljev za sodelovanje v projektu Kako bomo začeli – dogovori za delo do prihodnjega srečanja

5. KAKO SE LAHKO LOTIMO RAZVOJA KOMPETENCE Cvetka Bizjak

6. TEŽAVE, KI IZHAJAJO IZ MOTIVACIJSKEGA VIDIKA Kako “se spraviti” k učenju? Kako vztrajati pri učenju? Kako se med učenjem osredotočati na učno snov? KAKO SE ODLOČATI ZA UČENJE???

7. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ODLOČANJE ZA/PROTI UČENJU Čustva: “igra – učenje” Usklajenost z osebnimi cilji Kakšni so moji življenjski cilji; kakšna je pri tem vloga šole? Kaj želim v šoli doseči; kakšne ocene želim pri posameznem predmetu? Ocena svojih zmožnosti? Ali svoje cilje lahko dosežem? Čustva

8. KAKO VODITI UČENCA DO IZKUŠNJE: “ZMOREM!”

9. KAKO VODITI UČENCA DO IZKUŠNJE: “ZMOREM!” Dejan, zakaj ne delaš domačih nalog pri MAT? Ker ne znam. Pa si morda pomislil, da je to zato, ker pri pouku nič ne poslušaš in klepetaš s sošolci? Če pa nič ne razumem, ker tako hitro razlagate. Pa misliš, da so drugi tudi takega mnenja? Ja, saj Andrej in Marko tudi nič ne razumeta. Ja, vsi trije skupaj delate nered v razredu. Nihče od vas pa ne pride na dopolnilni pouk. Ja, če pa ne vem, kdaj je. Na začetku šolskega leta smo se dogovorili, da bo v četrtek. Lepo bi bilo, če prideš tudi ti. Ja, če se bom zbudil.

10. RAZVOJ NOTRANJEGA SREDIŠČA NADZORA Od česa je odvisno ali bo nek dijak na koncu leta uspešen? METKA: »Pomembno je, ali te poklic veseli ali pa si želiš le izdelati s čim manj truda. Pomembno je tudi, ali se sam trudiš ali le pričakuješ, da ti bodo učitelji pogledali skozi prste.« JANEZ: »Če je predmet lahek, potem je dobro. Tudi od učitelja je odvisno – če se dere ali ne. Značaj učitelja naredi veliko. Od časa je tudi odvisno – če je veliko kontrolnih, potem ti zmanjka časa.«

11. Spomni se tvoje prve ocene v tem letu? Metka: »Ja, bilo je kmalu po začetku šolskega leta. Vprašana sem bila med prvimi in nisem znala. Jasno, da sem dobila »cvek«. Najprej sem bila besna na učitelja: Le kako me je mogel vprašati tako zgodaj! Potem pa sem si rekla: Bom že pokazala temu »smotanemu prfoksu«, da znam za boljšo oceno, pa če se bom zato morala »piflati« celo noč. Nisem študirala celo noč, pa vendar sem se snov temeljito naučila. Kontrolno nalogo sem pisala tri, naslednjo pa pet. On mene že ne bo …!«

12. Spomni se tvoje prve ocene v tem letu? Janez: »Če dobim »cvek«, potem si rečem: Pri tem predmetu ne morem dobiti dobre ocene, zato je bolje, da je ne pričakujem. Že v začetku leta sem ugotovil, da sta matematika in fizika težka predmeta, zato sem se odločil, da ju bom pustil za popravni izpit. Vedno si postavim nek cilj, če pa se pojavijo problemi, odneham in začnem kaj drugega. Saj vem, da nimam možnosti. Nekaj bom v življenju že dosegel, samo ne vem še, kaj. Poskusil sem že vse mogoče, pa so se vedno pojavili kakšni problemi … Ampak nekaj bom že.«

13. POSVEČANJE POZORNOSTI CILJEM IN SMISELNOSTI POUKA Način učiteljeve predstavitve ciljev pouka: “Letos se boste pri pouku slovenščine naučili brati.” “Ob koncu leta bosta znali sami prebrati v časopisu, kdaj je na sporedu vaša najljubša risanka.” Oblikovanje osebnih ciljev pri posameznem predmetu (domačem delu) Avtentičnost pouka

14. TEŽAVE, KI IZVIRAJO IZ KOGNITIVNEGA VIDIKA Kako se učiti, da bom med učenjem ohranil pozornost? Kako se učiti, da bom razumel? Kako ugotoviti, česa ne razumem? Kako se učiti, da bom znal tudi naslednji dan? Kako se naučiti stvari (formule, letnice…) na pamet? Kako narediti dober “plonk listek”? Kako se JAZ najlažje učim?

15. NEKAJ IZHODIŠČ ZA RAZVOJ KOGNITIVNEGA VIDIKA KOMPETENCE PRI POUKU Kako se učiti moj predmet? Kako se naučiti formule na pamet? Kako se naučiti uporabe zemljevida? Kako se naučiti nepravilnih glagolov pri angleščini? Kako uporabljati učbenik pri mojem predmetu? Kako se lotiti domače naloge? Kako rešiti domačo nalogo iz geometrije? Kako združiti ŽUR s sošolci in učenje? Kako se družiti s sošolci in se skupaj nekaj naučiti? POZOR! (Ne)primerna uporaba facebooka, SMS-ov itd. lahko frajerje s petimi šusi spremeni v piflarje.

16. TEŽAVE, KI IZVIRAJO IZ METAKOGNITIVNEGA VIDIKA KOMPETENCE Učenci pravijo, da hodijo v šolo zato, ker MORAJO; v to jih silijo starši in učitelji. Individualne izobraževalne načrte učno neuspešnih učencev pišejo učitelji in ŠSD (da zadostijo zahtevam zakonodajalca). Neuspešni učenci doživljajo hude stiske, vendar za rešitev svojih težav ne ukrenejo nič konstruktivnega. Učenci ne znajo oceniti kakovosti svojega znanja (npr. ali znajo dovolj za pozitivno oceno). Svoj neuspeh pripisujejo dejavnikom na katere ne morejo vplivati: lastna nesposobnost, učitelju.

17. NEKAJ IZHODIŠČ ZA RAZVOJ METAKOGNITIVNEGA VIDIKA KOMPETENCE PRI POUKU Sprememba paradigme o vlogi učitelja: Od poučevanja (razlaganja), do usmerjanja učenja. Postavljanje osebnih ciljev: Zakaj bi se bilo dobro to naučiti? Oblikovanje kriterijev znanja skupaj z učenci: Kako vem, da znam za pozitivno oceno? Analiza dosežkov pri ocenjevanju znanja Kako se pogovarjati z učencem, da bo le-ta sam pripravil svoj izobraževalni načrt in ga tudi udejanjil?

18. IZBOR IZHODIŠČENGA PROBLEMA V PROJEKTNEM TIMU Moje raziskovalno vprašanje: ???

19. KAKO BOMO ZAČELI

20. NALOGE DO PRIHODNJEGA SREČANJA Odločitev na nivoju šole- ravnatelj Predstavitev/delavnica za celoten učiteljski zbor – vabilo k sodelovanju Oblikovanje projektnega tima (vodja ŠSD) PT pripravi osnutek načrta projekta

21. OSNUTEK NAČRTA PROJEKTA Izbor izhodiščnega problema – predstavitev v obliki raziskovalnega vprašanja Opis trenutnega/problemskega stanja na tem področju Opis želenega stanja 4. Operativni CILJI projekta

22. DOGOVORI Prijava projekta: podatki o šoli + podatki o vodji PT (ime,telefon,E-naslov) seznam članov PT (Ravnatelj!!!!) osnutek načrta projekta ROK: ??? Naslednji dogodek: sestanek vodij PT: Kdaj ??? izobraževanje vseh članov PT: Kdaj ???