Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu (OPAC)

1. Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu (OPAC) Aleš KlemenMentorica: izr. prof. dr. Alenka Šauperl

2. Cilj raziskave • identificirati ustreznost kataložnih zapisov o dokumentih v knjižničnem katalogu, • zaznati morebitnetežave z izbiro ustreznihizrazovzapriklicrelevantnihdokumentov, • preveritiugotovitvežeizvedeneraziskave Bates, Wilde in Siegfried (1993) o različnostinačinovpoizvedovanjaraziskovalcev z različnihraziskovalnihpodročij in ugotoviti, ali stastrukturapodatkovnihzbirk in njihoviskalnijezikresbližjetehničnonaravoslovnimraziskovalcem in manjšimeriraziskovalcemizhumanističnihpodročji. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

3. Cilj raziskave • preveritipredvidevanje, da naj bi bila večinapoizvedbpriuporabnikih s področjahumanistike in družboslovjaformuliranihv naravni, nestrukturiraniobliki in da v velikimerizajemakakršnokolioblikovsebinskegaopisa, kiše ni bilspremenjen v iskalnozahtevo, • potrditi domnevnetežave z indeksiranjemvsebinskihopisovdokumentovprihierarhičnihklasifikacijah in tezavrihzaradiodsotnostipodrazredov, ki bi bilipotrebnizarelevantnejšiinnatančnejšiopisdokumentov. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

4. Raziskovalna vprašanja • V kolikšni meri kataložni zapisi o dokumentih v slovenskem vzajemnem knjižničnem katalogu ustrezajo informacijskim poizvedbam, ki se jih raziskovalci poslužujejo pri iskanju? 2. Ali se ti podatki o dokumentih razlikujejo po posameznih strokah (npr. v družboslovju v primerjavi z naravoslovjem), ali so le‐ti podobno (primerljivo) formulirani? 3. Ali so podatki v kataložnih zapisih priklicanih dokumentih dovolj, da lahko uporabniki ugotovijo njihovo relevantnost? KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

5. Pregled teoretičnih izhodišč iskalnih navad uporabnikov • iskanje informacij in poizvedovanjereferenčni modeli: Wilson (1999), Case (2002), Pettigrew, Fidel in Bruce (2001),Järvelin in Wilson (2003) • pregled raziskav na področju informacijskega poizvedovanja KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

6. Opredelitev pojmov vsebinske obdelave gradiva • KLJUČNA BESEDA je mišljena kot izraz ali niz povezanih besed v naravnem vrstnem redu, ki so uporabljeni za vsebinski opis gradiva, njihova struktura in oblikovanje pa je vezana zgolj na katalogizatorjevo razumevanje vsebine opisovanega knjižničnega gradiva. • PREDMETNA OZNAKA ali GESLO je mišljeno kot izraz ali niz povezanih besed v naravnem ali invertiranem vrstnem redu, ki so uporabljeni za vsebinski opis gradiva, njihova struktura in oblikovanje pa sta vezana na točno določena pravila za tvorjenje opisnih elementov vsebine knjižničnega gradiva. Predmetna oznaka je uvrščena v zbirko gesel – geslovnik, v katerem so vsa gesla sprejeta in jih je možno uporabiti za opis vsebine knjižničnega gradiva. • DESKRIPTOR je predmetna oznaka ali geslo, uvrščen je v tezaver kot izraz, ki se uporablja enotno oz. standardizirano za opis določenega vsebinskega pojma. Hkrati so v tezavru med deskriptorji izražene tudi relacije kakor tudi kratek opis deskriptorja; v tezavru so uporabljeni tudi nedeskriptorji, nesprejeti izrazi, ki služijo kot napotilo k sprejetemu t.j. deskriptorju. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

7. Pregled geslovnikov in gesljenja v visokošolskih knjižnicah • Pogosteje uporabljeni geslovniki in tezavri v Sloveniji • specialne in visokošolske knjižnice: EET/slv, INIS/slv, LCSH (Authorities), MECH, MeSH/slv, PKK, TPIT/slv, EUROVOC/slv, UNESCO Thesaurus in geslovnik s področja literature, • šolske, deloma splošne: geslovnik MKL, Pionirske – CMKIK • vsi tipi slovenskih knjižnice: SSK, SGC • primerjava • Splošni slovenski geslovnik • Splošni geslovnik COBISS.SI • potreba po normativni datoteki vsebinskih oznak! • pregled stanja gesljenja • na področju kemije v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani: ni podprto s tezavrom ali geslovnikom, gesljenje je odvisno od osebne presoje in strokovnega znanja, deloma temelji na IUPAC nomenklaturi organskih spojin ter IUPAC nomenklaturi anorganske kemije • na področju psihologije v knjižnici Oddelka za psihologijo OHK FF UL: temelji na tezavru AmericanPsychologicalAssociation KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

8. Primerjava iskalnih elementov • knjižnični katalog COBISS/OPAC • podatkovne zbirke s področja • psihologije: PsycINFO, PsycARTICLES, PSYNDEX Literatur, PSYINDEX Tests, PsycBOOKS,FRANCIS • kemije: CA, SciFinderScholar • digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani (DiKUL) KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

9. Uporabljene raziskovalne metode za ugotavljanje potreb uporabnikov • sistemski dnevnik - transakcija, ki je del sistemskega dnevnika, je sestavljena iz uporabnikovega vprašanja ali informacijskega zahtevka, ki mu sledi odgovor ali kakršenkoli odziv sistema • anketni vprašalnik - pisno zbiranje podatkov o človekovem vedenju, stališčih in mišljenjih, ki ga določajo tudi dejavniki, kot so sposobnosti, stališča, mišljenje, pogled na svet, čustva, karakter, vrednote ipd., ki jih z drugimi metodami, npr. z opazovanjem, ne bi mogli zbrati • dopolnjeno z zajemanjem uporabniških komentarjev, ki olajšujejo pravilnost razumevanja opaženega in zabeleženega vedenja uporabnikov pri iskanju KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

10. Zasnova Vzorčenje • stratificiranovzorčenje • 20 absolventovdodiplomskegaštudijaalipodiplomskihštudentov (10humanistov in 10 naravoslovcev) • glede na spol in študijskosmer Zajemanje podatkov • spletni anketni vprašalnik • sistemski dnevnik • programskaopremaCamtasia Studio 6, zajemanje celotne zaslonske slike in zvoka, • določitev vidikov opazovanja uporabe sistema KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

11. Zasnova Kraj in časizvedberaziskave • raziskava: jesen 2009 - pomlad 2010 • kontroliranookolje z ustreznoinformacijskotehnologijo • potekposamezneraziskave (max. 60minut) • Analizapodatkov • analizavsebineopisovraziskav • kategoriziranjesklopov • ureditevpodatkov na smiselnedele • - pripis "vsebine" posameznimdelom • - določitevodnosov v kategorijeskupnihlastnosti • - povezavakategorij v teoretičniokvirraziskovalnegakonteksta • obdelavadobljenihrezultatov s t.i.serijoanalizničnihzadetkov (zero-hitanalysis) KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

12. Interpretacija rezultatov • tehnike iskanja • nezavedanje obstoja predmetnih oznak • splošnost online knjižničnega kataloga COBISS/OPAC • nezaupanje v dobljene rezultate • vpliv specializiranih podatkovnih zbirk • vpliv spletnega iskalnika Google • vpliv stroke na iskalne strategije • vpliv ničnih rezultatov • vpliv dostopnosti virov • ustreznost bibliografskih podatkov za ugotavljanje relevantnosti rezultatov • vpliv uporabniške izkušnje v sistemu COBISS KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

13. Tehnike iskanja • večina je iskanje začela v osnovnem iskalniku, • študenti kemije, so se šele ob nepoznavanju avtorja ali naslova relevantnega gradiva odločili za iskanje po ključnih besedah, • študenti psihologi so večinoma takoj prešli na iskanje s pomočjo ključnih besed, • pri psihologih je iskanje prehajalo iz širšega na ožje strokovno področje, • sodelujoči so iskali vire, ki so jih našli v relevantnem strokovnem gradivu, • študenti kemije in psihologije bi lahko dobili relevantnejše rezultate, če bi pri iskalnih izrazih uporabljali Boolov operator NOT, a ga niso, • ne študenti kemije, ne psihologije ne poznajo načina, kako bi pri iskanju po avtorjih dobili le tiste zadetke, kjer je kot primarni avtor ali avtor naveden na prvem mestu, izključili pa ostale zadetke večina ni znala povedati kako sistem išče po ključnih besedah in kako s fraznim iskanjem. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

14. Nezavedanje obstoja predmetnih oznak • nihče se pri poizvedovanju ni odločil za uporabo predmetnih oznak, • nihče izmed psihologov ni uporabil možnosti hiperpovezave najustreznejše predmetne oznake, kljub temu, da so bile jasno prikazane kot take, večina kemikov je to možnost izkoristila, • težave z iskanjem zaradi neujemajočih se izrazov, ki jih uporabljajo uporabniki in katalogizatorji, • uporabniki so izraz iskali v ednini, med predmetnimi oznakami pa je bil zapisan v množini, kot to narekujejo katalogizacijska pravila. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

15. Splošnost online knjižničnega kataloga COBISS/OPAC • večini sodelujočih je knjižnični katalog COBISS/OPAC le osnovno vodilo za temeljno literaturo, ki mora biti v fizični obliki, pri iskanju relevantnejših virov pa se poslužujejo specializiranih podatkovnih zbirk, • v veliki meri uporabniki razlikujejo vzajemni katalog COBIB in lokalne knjižnične kataloge, a nihče izmed uporabnikov, ki so poznali tovrstno razliko, ni vedel, da niso vedno vsi zapisi iz lokalnega kataloga tudi v vzajemnem. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

16. Nezaupanje v dobljene rezultate • Kot najbolj frustrirajoč problem pri iskanju so študentje obeh skupin navedli primer informacije »Ni dostopnega izvoda« pri navajanju zaloge po knjižnicah, • niso bili prepričani, da so našlivse gradivo, ki bi biloprimernozanje, • med vzroki za neuspešnost iskanj so največji pomen pripisali specifičnosti njihove teme; menili so, da COBISS/OPAC nima podatkov o gradivu za njihovo raziskovalno temo, • »COBISS ni namenjen temu« (tj. iskanju strokovne literature). KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

17. Vpliv specializiranih podatkovnih zbirk • krajšanja iskalnih izrazov so študentje obeh skupin navajeni iz specializiranih podatkovnih zbirk, to možnost so večinoma naključno odkrili tudi v OPAC‐u, • niso so posluževali izključevalnih Boolovih operatorjev, kljub temu, da so izražali željo, po možnosti izključevanja tem, ki niso primerne zanje, • svoj iskalni izraz so uporabniki obeh skupin želiliožati s pomočjo sistemskega odziva, ki bi jim sporočil katere podteme so vključene v iskano temo. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

18. Vpliv spletnega iskalnika Google • svojih iskanj študentje obeh skupin niso pričeli v knjižničnem katalogu niti v specializiranih podatkovnih zbirkah, pač pa uporabljajo storitev Google Scholar ali pa preprosto le spletni iskalnik Google, • všeč jim je sprotno kontekstno svetovanje v iskalni vrstici, ki temelji na celotni zgodovini iskanj v spletnem iskalniku Google, • ugotavljajo, da je vedno več brezplačnih člankov dosegljivih preko Googla, • navajeni so, da jim ob neuspešnem iskanju sistem ponudi alternativni izraz, ki bi izboljšal dobljene rezultate, ob napačnem zapisu besede pa jih opozori na zatipkane izraze in že vnaprej ponudi nekaj zadetkov s popravljenim izrazom, • do informacij, ki jih potrebujejo za raziskovalno delo v okviru študija, večina študentov obeh skupin pride s pomočjo spletnih iskalnikov. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

19. Vpliv stroke na iskalne strategije psihologi kemiki • uporabljajo predvsem tuje vire, tako so bila tudi iskanja formirana z izrazi v tujem, večinoma angleškem jeziku, • kemiki iščejo le strokovno specializirano tematiko z ozko opredeljenimi iskalnimi izrazi, večinoma v angleškem jeziku, • gradivo za svoje potrebe so večinoma iskali le v lokalnem knjižničnem katalogu CTK, znotraj katere trenutno deluje knjižnica FKKT. • v večji meri iščejo vire v slovenskem jeziku, vire v tujem jeziku so kot relevantne določili le, če so bili ozko specializirani za področje s katerimi se ukvarjajo, • pri iskanju se ne omejujejo na ozko strokovna področja, pač pa najprej iščejo kontekst, nato pa šele znotraj tega svojo specifično temo, • svoje iskanje v knjižničnem katalogu so vedno pričeli z iskanjem po COBIB-u. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

20. Vpliv ničnih rezultatov • najpogosteje so naleteli na nične rezultate ob uporabi ključnih besed strokovnega izrazoslovja v slovenskem jeziku, • pogosto so z uporabo istega strokovnega termina v tujem jeziku prišli do zadetkov, • ob neuspešnosti iskanja po ključni besedi v slovenskem jeziku so vsi sodelujoči ponovili iskanje s sopomenko v angleškem jeziku, pri tem so bili 50 % uspešni, aso relevantne zadetke dobili le v desetihprimerih od tridesetih. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

21. Vpliv dostopnosti virov • uporabniki v veliki meri pričakujejo takojšnjo in preprosto dostopnost do relevantnih virov, • kljub izraženi ustreznosti so se študentje obeh skupin odrekli virom, ki so bili dostopni v fizični obliki v knjižnicah ali institucijah, katerih še nikoli niso obiskali oz. uporabljali njihovih storitev (tudi ob ponujeni možnosti uporabe medknjižnične izposoje), • dodiplomski študenti psihologije so v večji meri kot relevantne vire navajali tudi diplomske naloge. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

22. Ustreznost bibliografskih podatkov za ugotavljanje relevantnosti rezultatov • uporabniki obeh skupin so izrazili zadovoljstvo z vsebinskimi opisi kataložnih zapisov, ki so se jim glede na avtorja ali naslov zdeli relevantni, • vzrok za neuporabo predmetnih oznak lahko pripišemo dejstvu, da uporabniki ne razlikujejo med njimi in ključnimi besedami. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

23. Vpliv uporabniške izkušnje v sistemu COBISS • prve težave so se pokazale z vstopom v knjižnični katalog, saj je uvodna stran www.cobiss.siočitno preveč natrpana z informacijami, • težave so se pojavljale tudi zaradi poteka časa seje iskanja v knjižničnem katalogu, • dodiplomski študent kemije je uspel najti pregled pojmov v obliki seznama znotraj izbirnega iskanja, a je po njegovem mnenju seznam pripravljen v popolnoma neprijazni obliki in tako precej neuporaben, • opaženi so bili primeri nedoslednosti sistema priiskanjupoavtorjih znotraj ukaznega iskanja, • skoraj polovica sodelujočih v raziskavi se še ni udeležila organiziranega izobraževanja za uporabo COBISS/OPAC‐a, ostali so se v sklopu študijskega programa (psihologi), • izobraževanj za uporabo drugih specializiranih informacijskih virov ravno tako večinoma udeleževali študenti psihologije, • podanih je bilo več predlogov za izboljšanje iskanja po OPAC-U. KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

24. Razprava • rezultati raziskave so pokazali da COBISS/OPAC po svojih lastnostih in vsebini , da ni primernejši za nobeno od ciljnih skupin, ki smo jo raziskovali, bo v nadaljnjih morebitnih raziskavah potrebno določiti širše okvire za izboljšanje sistema, • pri uporabnikih je bilo zaznano nepoznavanje razlike med ključnimi besedami in predmetnimi oznakami, • predmetne oznake uporabnikom služijo kot sredstvo za potrditev (ne)relevantnosti zadetkov, a jih ne zanjo uporabiti za iskanje po katalogu • pomemben dejavnik uspešnosti iskanja je uporabnikovo znanje uporabe informacijskih sistemov , • opaženo je bilo površno poznavanje sistema COBISS in posledično precejšnje nezaupanje v dobljene rezultate, • Zaznan je bil vpliv “googlezacije” visokošolskega sveta KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

25. Razprava • vpliv stroke se je kazal predvsem v iskanju primarnih virov – psihologi v slovenščini, kemiki v tujih jezikih (predvsem angleščini) • opaženo je bilo, da se psihologi prvenstveno poslužujejo širših iskalnih izrazov v vzajemnem katalogu COBIB, medtem, ko so kemiki iskali gradivo z ozko opredeljenimi iskalnimi izrazi v katalogu CTK • precejšen odstotek ničnih zadetkov, kemiki so bili z redefiniranjem izrazov v tujem jeziku uspešnejši • poleg relevantnosti gradiva je bila uporabnikom pomembna tudi takojšnja dostopnost v točno določeni knjižnici KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

26. Razprava • raziskava se ni podrobneje posvečala uporabniški izkušnji na ravni interakcije uporabnik‐sistem, vendar so rezultati naše raziskave pokazali, da je tudi ta zelo pomemben dejavnik, če ne celo odločujoči, za (ne)uporabo možnosti, ki jih trenutno nudi COBISS/OPAC, • ustvarjalci novega uporabniškega vmesnika COBISS/OPAC obljubljajo, da bo ta bolj prilagojen heterogenosti uporabnikov. • zagate z vsebinskim opisovanjem dokumentov bi lahko pričeli razreševati z uspešno integracijo geslovnikov in njihove normativne kontrole v modul COBISS/Katalogizacija. Trenutno sta na razpolago SSG in pa spletni UDCMRF 2006, ki še nista učinkovito povezana s sistemom za vzajemno katalogizacijo, • Razvoj kontroliranega slovarja na področju kemije se trenutno še ne kaže v prihodnosti, dobra osnova bi bile morebitne spremembe strukture bibliografskega sistema in implementacija sistema za kontrolo vsebinskih opisov KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu

27. Razprava • OCLC študija uporabniških izkušenj OPAC-ov (2009) • ena najpomembnejših informacij je dostopnost želenih vsebin, v fizični ali elektronski obliki, in informacija o njihovi trenutni dostopnosti, • večpovezavizOPAC‐a na dostopneelektronske vire, • možnostiogleda povzetkovalivsajkazalvsebin, • povezave na druge, tudineknjižnične, vire z raznovrstnimimultimedijskimivsebinami (vplivgooglizacijedružbe), • iskanje z najosnovnejšimiiskalnimielementi (npr. iskalnovrstico), natoomogočenoredefiniranjeiskalnegapojma, • avtorjištudijemenijo, da je grajenjekontroliranihgeslovnikov, • zapotrebeuporabnikovžezastarelo, knjižnice bi se morale posluževatiboljekonomičnihsredstevzadoseganjeuporabnostivsebinskegaiskanja po katalogih (orodjaspleta 2.0). • nove tehnološke rešitve spleta 2.0 lahko v prihodnje vodijo celo v redefiniranje znanstvenega komuniciranja, predvsem med znanstvenimi laboratoriji in raziskovalnimi inštitucijami (Niu in sodelavci, 2010) • na vprašanja o prihodnji urejenosti vsebinskega opisovanja v slovenskih knjižničnih katalogih že nekaj časa opozarja tudi slovenska strokovna javnost (pre‐ ali post‐koordinirani geslovniki, odnos do pojava novih uporabniških zahtev do informacijskih virov) KLEMEN Aleš: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu