Download
1 / 20
200 likes | 322 Vues
Agencija RS za okolje. PRTR Register – Namen in dejanska uporaba. Tone Kvasič, Urad za varstvo okolja in narave 5. Marec 2009. Agencija RS za okolje. Urnik predstavitve. Predstavitev ozadja nastanka Uredbe E-RIPO (uredba, ki uvaja PRTR register) Predstavitev vsebine Uredbe Iskanje podatkov
E N D
Agencija RS za okolje PRTR Register – Namen in dejanska uporaba Tone Kvasič, Urad za varstvo okolja in narave 5. Marec 2009
Agencija RS za okolje Urnik predstavitve • Predstavitev ozadja nastanka Uredbe E-RIPO (uredba, ki uvaja PRTR register) • Predstavitev vsebine Uredbe • Iskanje podatkov • Pogovor
Agencija RS za okolje I. Ozadje nastanka Uredbe • Protokol PRTR je hčerinski Protokol Aarhuške Konvencije • Aarhuška Konvencija je Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah • Protokol PRTR smo podpisali 23.maja 2003 v Kijevu • Protokol PRTR v SLO še ni ratificiran • Evropska komisija je z namenom enakega pristopa k poročanju po evropskih državah sprejela Uredbo E-RIPO. Uredbe sprejete na nivoju EU se ne prenašajo v pravni red držav članic. • E-RIPO je naslednik EPER
Agencija RS za okolje Predstavitev vsebine Uredbe 2. Člen: Opredelitev pojmov Naprava ~ “tovarna”, ki izvaja proizvodno dejavnost definirano v Prilogi Uredbe Industrijski kompleks = ena ali več naprav na istem kraju Leto poročanja = koledarsko leto v katerem smo zbirali podatke za poročanje Izpust = nameren, nenameren, reden ali izreden vnos onesnaževal v okolje, vključno z izlitji, ali odvajanjem preko kanalizacijskih sistemov, ki se ne zaključijo s čistilnimi napravami Prenos izven kraja nastanka = prenos odpadkov namenjenih v predelavo (R) ali odstranitev (D) ali prenos onesnaževal v odpadni vodi, namenjenih na obdelavo v ČN izven kraja industrijskega kompleksa
Agencija RS za okolje Najbolj pogosto zastavljena vprašanja: Q: Razlika med PRTR Protokolom in Uredbo E-RIPO? A: Protokol predvideva poročanje je 86 onesnaževalih, E-RIPO razširja obseg poročanja na 91 onesnaževal: • doda flouranten, oktilfenole in izodrin (emisije v vode) • za triklorobenzene (TCB), triklorometan, tetraklorometan (TCM), trikloroetilen in tetrakloroetilen (PER) predvideva poročanje tudi o emisijah v vode (ne pa le emisijah v zrak kot protokol) • doda heksabromobifenil in benzo(g,h,i)perilen (uskladitev s obstoječim poročevalskimi naborom iz področja POP’s-ov) • zniža poročevalski prag za dioksine in furane iz 1g (protokol) na 0,1 g (E-RIPO)
Agencija RS za okolje 5. Člen: Poročanje upravljavcev Q: Kdo je potencialni poročevalec v E-RIPO? A: Vsak upravljavec naprave, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge 1 Uredbe, z zmogljivostjo proizvodnje nad pragom, ki velja za to dejavnost. Poroča o: • letnih količinah onesnaževal izpuščenih v zrak ali vode iz vseh izpustov; • prenosih nevarnih odpadkov izven kraja nastanka, če je le-teh več kot 2 toni/leto in prenosa nenevarnih odpadkov, če je le-teh več kot 2000 ton/letno; • prenosih onesnaževal z odpadno vodo na čistilno napravo izven kraja nastanka;
Agencija RS za okolje 5. Člen: Poročanje upravljavcev Q: Kako je urejeno poročanje o nevarnih in nenevarnih odpadkih? A: V primeru prenosa nenevarnih odpadkov, upravljavec poroča skupno količino odpadka, ki jo je oddal v predelavo (R) ali odstranjevanje(D) V primeru prenosa nevarnih odpadkov znotraj države je sistem enak kot za nenevarne odpadke. V primeru prenosa nevarnih odpadkov izven države mora upravljavec naprave poročati o končnem predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov (ime podjetja, njegov naslov, ter kraj končne predelave/odstranjevanja odpadka)
Agencija RS za okolje 5. Člen: Poročanje upravljavcev Q: Ali morajo upravljavci naprav poročati o količinah vseh 91 onesnaževal naštetih v Prilogi 2 Uredbe? A: Ne, poročati je potrebno le o letni količini tistih onesnaževal, pri katerih so presežene mejne količine. Če so mejne količine enake, ne pa tudi presežene, poročati ni potrebno.
Agencija RS za okolje 5. Člen: Poročanje upravljavcev Q: Ali morajo upravljavci količine onesnaževal navedene v poročilu dodatno obrazložiti? A: Da, poleg letnih količin je potrebno dodatno navesti ali poročane količine temeljijo na meritvah, izračunih ali ocenah. V primeru, da poročamo s pomočjo meritev morajo navesti tudi uporabljeno analitsko metodo. Kadar poročamo s pomočjo izračunov morajo navesti uporabljeno metodo izračuna. Metoda izračuna je lahko le mednarodno priznana metodologija ali z nacionalnim predpisom predpisana metodologija.
Agencija RS za okolje 5. Člen: Poročanje upravljavcev Q: V uredbi je navedeno, da morajo upravljavci poročati o količini izpustov, ki nastanejo pri vseh namernih, nenamernih, rednih ali izrednihdejavnostih. Kaj so te dejavnosti? A: Namerni: v okviru normalnega obratovanja (npr.izpust vode iz hladilnega sistema, zaradi popravila) Nenamerni: v nenadzorovanih okoliščinah v teku izvajanja dejavnosti. (npr.havarija) Redni: normalno obratovanje Izredne: dogodijo se znotraj normalnega obratovanja. Lahko povzročijo povečane izpuste onesnaževal. (npr. zaustavitev in zagon, pred vzdrževalnimi deli in po njih)
Agencija RS za okolje 6. Člen: Izpusti v tla Q: Na kak način so zajeti izpusti v tla? A: Poročanje o izpustih v tla velja samo za onesnaževala v odpadkih, ki se odstranjujejo s postopki “obdelave v zemlji-D2” in “globinskega injiciranja-D3”. Vnos blata in gnojil v tla spada med postopke predelave, zato se o njih v E-RIPO NE poroča.
Agencija RS za okolje 7. Člen Poročanje držav članic Q: Kaka je časovnica poročanja in objave podatkov? A: 1. poročanje: do 31.3.2008 s podatki iz leta 2007. Evropska komisija bo poročila objavila najkasneje do 30.9.2009 na spletnem naslovu, kjer so danes EPER poročila, http://eper.ec.europa.eu/ 2. poročanje: do 31.3.2009 s podatki iz leta 2008, objava na spletu 30.4.2010 3. poročanje: do 31.3.2010 s podatki iz leta 2009, objava na spletu 30.4.2011 4. poročanje …po analogiji…………… etc.
