140 likes | 254 Vues
Makroekonomski vidik stroškov in koristi. Matjaž Novak UP Fakulteta za management Koper. Izhodišča. Strošek je v osnovi mikroekonomska kategorija. Opredeljuje denarno vrednost porabljenih proizvodnih dejavnikov, surovin, materialov, storitev , energentov, itd.
E N D
Makroekonomski vidik stroškov in koristi Matjaž Novak UP Fakulteta za management Koper
Izhodišča • Strošek je v osnovi mikroekonomska kategorija. • Opredeljuje denarno vrednost porabljenih proizvodnih dejavnikov, surovin, materialov, storitev, energentov, itd. • “Mikroekonomskih” stroškov ne moremo preprosto pretvoriti (sešteti) v makroekonomske stroške!
Utemeljitev - poenostavitev 1 2 SEKTOR STORITEV zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu PROIZVODNI SEKTOR 1 + 2 = BDP
Povezanost med sektorjema 1 2 SEKTOR STORITEV zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu PROIZVODNI SEKTOR
Negativne razsežnosti • Zmanjša se sektor 2 (storitve v zvezi varnostjo in zdravjem pri delu). • To povzroči zmanjšanje povpraševanja tega sektorja po proizvodih (kar lahko prvi sektor načeloma nadoknadi). • Zmanjša se varnost pri delu, kar poveča povpraševanje po storitvah 2. sektorja (povečajo se plačila s strani 1. sektorja v 2. sektor) – a spremeni se struktura storitev! • Ker se zmanjša varnost pri delu, se poveča odsotnost z dela – to pa zmanjšuje proizvodnjo prvega sektorja in ga dela manj konkurenčnega.
Z makroekonomskega vidika • Stroškov zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu z makroekonomskega vidika torej ne moremo enačiti z mikroekonomskim vidikom stroškov. • Makroekonomski strošek je obseg BDP, ki ga izgubimo: • zaradi odsotnosti z dela (prva raven). • zaradi manjše konkurenčnosti (druga raven).
Ocene makroekonomskih stroškov na prvi ravni • Ocenimo število dni odsotnosti z dela na zaposlenega zaradi nezgod in bolezni; • Ocenimo vrednost bruto domačega proizvoda na zaposlenega; • Ocenimo vrednost bruto domačega proizvoda na zaposlenega, ki ga ta ustvari v povprečju na dan, če ima koledarsko leto 250 delovnih dni (izračun pod točko 2 delimo z 250); • Ocenimo vrednost bruto domačega proizvoda, ki ga posamezni delavec ne ustvari zaradi odsotnosti z dela (pomnožimo rezultat pod točko 3 z rezultatom iz točke 1);
Ocenimo vrednost BDP, ki ga vsi zaposleni ne ustvarijo zaradi odsotnosti z dela, ki je posledica poškodb in bolezni (pomnožimo rezultat iz točke 4 s številom zaposlenih); • Ocenimo potencialno vrednost bruto domačega proizvoda (torej vrednost BDP, ki bi ga ustvarili, če ne bi bilo odsotnosti z dela zaradi poškodb in bolezni – rezultat iz točke 5 prištejemo vrednosti BDP); • Ocenimo delež neustvarjenega BDP v vrednosti potencialnega BDP (rezultat iz točke 5 delimo z rezultatom iz točke 6).
Slovenija - % potencialnega BDP 3,5 % zaradi poškodb in bolezni na delovnem mestu
Kot zaključek • Z makroekonomskega vidika je bolj kot o stroških smiselno govoriti o investicijah v zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter meriti njihov multiplikativni učinek. • Vprašanje je razmejitev med kolektivnim (javnim) in individualnim financiranjem te investicije. • Kakšen vpliv imajo poškodbe in bolezni na izvozno konkurenčnost?