1 / 11

Ne-tehnološke inovacije - pomemben dejavnik konkurenčnosti sodobnih gospodarstev

Fakulteta za družbene vede UNIVERZA LJUBLJANA. Ne-tehnološke inovacije - pomemben dejavnik konkurenčnosti sodobnih gospodarstev. Metka Stare Fakulteta za družbene vede Urad za makroekonomske analize in razvoj. Fakulteta za družbene vede UNIVERZA LJUBLJANA. Vsebina.

rolf
Télécharger la présentation

Ne-tehnološke inovacije - pomemben dejavnik konkurenčnosti sodobnih gospodarstev

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Fakulteta za družbene vede UNIVERZA LJUBLJANA Ne-tehnološke inovacije - pomemben dejavnik konkurenčnosti sodobnih gospodarstev Metka Stare Fakulteta za družbene vede Urad za makroekonomske analize in razvoj Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012

  2. Fakulteta za družbene vede UNIVERZA LJUBLJANA Vsebina • Strukturne spremembe in trendi v gospodarstvu: vpliv na inovacije • Inovacije povsod, komplementarnost med tipi inovacij • Kako se inovacijska politika odziva na spremembe v gospodarstvu in v značilnostih inovacij? • Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – stanje in izzivi Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012

  3. 1. Strukturne spremembe in trendi v gospodarstvu: vpliv na inovacije • Vse večja prepletenost gospodarskih sektorjev pod vplivom sodobnih tehnologij, meje med njimi postajajo zabrisane • Dominanten trend-delež storitev v BDP v2011- EU:72,7%Slovenija 67,4% • Vpetost storitvenih funkcij v ostale sektorje še povečuje vpliv storitev na rast, zaposlovanje in konkurenčnost • Trendi: mnoga predelovalna podjetja uvajajo nove poslovne modele, v katerih igrajo storitve ključni element v celovitih rešitvah in prinašajo tržni uspeh IBM, Xerox (servitizacija) • Inovacije v storitvah so tehnološke in ne-tehnološke (NT), vendar storitvena podjetja 2x bolj pogosto uvajajo NT inovacije kot podjetja v predelovalni industriji • NT inovacije – organizacijske, marketinške inovacije, novi poslovni modeli, inovacije v distribuciji, ki ustvarjajo vrednost za uporabnika; vloga uporabnikov je pri NT ključnega pomena Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012

  4. 2. Inovacije povsod – primeri (1) • Avto na alternativna goriva: tehnološka inovacija: TI NTI • Spremljanje zalog v trgovini v realnem času: TI NTI • Prodaja storitev razsvetljave: TI+poslovni model (Reflecta) • Razvoj blagovne znamke „Okusi Slovenije“ NTI (marketinška inovacija, poslovni model) • E-uprava: TI+NTI (organizacijska inovacija) • Računalniško opismenjevanje starejših z medgeneracijskim sodelovanjem (NTI- družbena inovacija) Za uspeh in tržni preboj je nujna kombinacija tehnoloških in ne-tehnoloških inovacij Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012

  5. 2. Inovacije povsod, komplementarnost med tipi inovacij (2) • Tehnologija nudi ogromen potencial za inoviranje, vendar samo tehnologija ne rešuje problemov (storitve in NTI) • Med podjetji, ki inovirajo, je večina takih, ki hkrati uvajajo tehnološke in ne-tehnološke inovacije (CIS6) • Empirične analize kažejo, da je kombinacija inovacij za podjetja strateškega pomena, saj so takšna podjetja najbolj uspešna in generirajo največ nadaljnjih inovacij • NTI so pomembne za transformacijo predelovalne industrije in nastanek novih poslovnih modelov; za posodobitev javnih storitev in za soočanje z velikimi družbenimi izzivi (trajnostni razvoj, starajoče prebivalstvo, energetska odvisnost, preskrba…) Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012

  6. 3. Kako se inovacijska politika odziva na spremembe v gospodarstvu in v značilnostih inovacij? (1) • Inovacijska politika se še vedno osredotoča spodbujanje R&R ter tehnoloških inovacij • Razkorak med inovacijsko politiko in strukturo gospodarstva ter načini inoviranja, čeprav prihaja do postopnih sprememb • Inovacijska politika mora upoštevati značilnosti različnih tipov inovacij, zlasti NT: neoprijemljivost, manj R&R in drugače, multi-disciplinarno znanje, interakcija med akterji, vloga uporabnikov • Posamezne države (npr. Nemčija, Finska) so pričele s sistemskim pristopom k oblikovanju ustreznih podpornih politik, ki poleg inovacijske vključuje tudi področje izobraževanja, podjetništva; • FIN: Serve – Pioneersofservicebusiness (S+M): 2006-2013; 222 million€; GER: Innovation with services; 70 million €, 2006-2010 Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012

  7. 3. Kako se inovacijska politika odziva na spremembe v gospodarstvu in na značilnosti inovacij? (2) • EPISIS: fokus ne-tehnološke inovacije (Finska, Nemčija, Danska, Švedska, VB) + 5 držav: SLO (TIA), AT, NL, IR, FR • Pregled obstoječih politik in instrumentov za spodbujanje storitvenih/ne-tehnoloških inovacij • Različni pristopi in vrsta ukrepov, večinoma horizontalne narave; pomen ozaveščanja vseh akterjev • Samo nekaj držav je uvedlo ciljane ukrepe za spodbujanje storitvenih/ne-tehnoloških inovacij • Krepitev raziskav in programov o storitvenih/ne-tehnoloških inovacijah in prenos rezultatov v prakso v podjetjih Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012

  8. 4. Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – stanje (1) • Inovacijska aktivnost je v obdobju 2008-2010 rahlo upadla 2008: 50,3% 2010: 49,4% • Predvsem mala podjetja skromno inovirajo(43%), velika 87% • Storitvena podjetja glede inovativnosti bolj zaostajajo za EU Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012

  9. Tehnološke in ne-tehnološke inovacije (2008) Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012

  10. 4. Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – stanje (2) Benchmarking ukrepov v Sloveniji- EPISIS projekt • Sektorsko nevtralni ukrepi; prevladuje spodbujanje ponudbe, le redki ukrepi spodbujajo povpraševanje po inovativnih izdelkih in storitvah • Davčne olajšave za R&R se osredotočajo na TI – v letu 2010 je bilo med koristniki samo 20% storitvenih podjetij. Prilagoditev kriterijev? Posebej glede na povečanje 100% olajšave v 2012 • Inovacijski vavčerza MSP ( 70 % storitvenih podjetij) • Procesni vavčer(2011) spodbuja stalne izboljšave poslovnih procesov ( 70 % storitvenih podjetij) • Krepitev razvojnih enot v podjetjih (Prvi razpis: 60% prijaviteljevso storitvenapodjetja • Razvojni centri - vzpodbujajotehnološkoodličnost, tudiizboljšave v trženjunovihizdelkov in storitev Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012

  11. Fakulteta za družbene vede UNIVERZA LJUBLJANA 4. Ne-tehnološke inovacije in spodbude v Sloveniji – izzivi (3) Novi ukrepi in koraki v pravo smer, saj bi lahko spodbudili storitvene in NTI • Raziskovalni vavčer- prenašanje znanja o konkretnem problemu iz raziskav v prakso • Kreativna jedra v visokošolskih zavodih za večji prenos znanja v regiji IZZIVI • Prilagoditi podporno okolje in instrumente tako da bodo bolje odražali trende in strukturo gospodarstva ter komplementarno naravo TI in NTI • Sistemski pristop k spodbujanju ne-tehnoloških inovacij; izobraževalna politika in krepitev znanj povezanih z NTI – poslovni modeli, celovit pristop k reševanju problemov (designthinking), vloga povpraševanja in uporabnikov, posebnosti inoviranja v javnem sektorju • Povezati inovacije v zasebnem in javnem sektorju • Potrebujemo pametna javna naročila za spodbujanje vseh inovacij- npr. zelena javna naročila, zdravje in staranje, energetska učinkovitost Netehnološke inovacije in dvig konkurenčnosti- Izzivi in dobre prakse, Ljubljana 7.11.2012

More Related