POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI NA HRVAŠKEM IN V SLOVENIJI

1. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI NA HRVAŠKEM IN V SLOVENIJI Odvetnik Aleš Avbreht Šestova ulica 2 1000 LJUBLJANA E-mail: ales.avbreht@azodvetniki.com

2. 1. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE TUJCEV NA NEPREMIČNINAH V RS

3. 1.1. ZGODOVINSKI PREGLED USTAVNE UREDITVE • 68. člen Ustave RS • 1991: “Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon” • pridobitev lastninske pravice na zemljiščih za tujce le z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti • vzajemnost je situacija, v kateri državljan RS ali pravna oseba s sedežem v RS lahko v državi tujca pridobi lastninsko pravico pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v RS tujci. • Sodba Vrhovnega sodišča 1994: “Ustavni zakon za izvedbo Ustave RS je treba razlagati v povezavi z Ustavo in zato se možnost pridobitve lastninske pravice tujih državljanov na nepremičninah lahko nanaša le na stavbe, ne pa tudi na zemljišča” • sprememba 68. člena Ustave 1997: “tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičnini pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo je ratificiral Državni zbor, ob pogoju vzajemnosti” 1.2. SEDANJA UREDITEV • sprememba 68. člena Ustave ob vstopu RS v EU 2004: “Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor” • DRŽAVLJANI DRŽAV ČLANIC EU: pridobivajo nepremičnine na ozemlju RS na podlagi vseh pravnih temeljev pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane RS • pridobitev upravne odločbe o ugotovitvi vzajemnosti ni več potrebno

4. število kupljenih nepremičnin v RS s strani tujcev za obdobje od 1.1.2006 do 30.4.2007 DRŽAVE ŠTEVILO NEPREMIČNIN Avstrija 71 Belgija 5 Bolgarija 3 Ciper 3 Češka 1 Danska 2 Finska 3 Francija 22 Grčija 2 Irska 15 Italija 269 Litva 1 Luksemburg 1 Madžarska 3 Malta 2 Nemčija 41 Nizozemska 17 Poljska 3 Romunija 1 Švedska 16 Velika Britanija 475

5. DRŽAVLJANI ZDA: pridobivajo lastninsko pravico po klavzuli največje ugodnosti-pod enakimi pogoji kot veljajo za tiste tuje državljane, ki imajo v RS zagotovljen najugodnejši pravni režim • DRŽAVE EGP-EFTA: po Sporazumu o EGP ni diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja naložbe kapitala-države članice pridobivajo nepremičnine brez omejitev, pogoja vzajemnosti ni • ŠVICA: po Protokolu k Sporazumu med ES in njenimi DČ ter Švicarsko konfederacijo možnost pridobivanja glede na 3 kategorije švicarskih državljanov: • tisti, ki imajo pravico prebivanja in do stalnega prebivališča v EU • tisti, ki imajo pravico prebivanja v EU, vendar nimajo stalnega prebivališča in potrebujejo nepremičnino za opravljanje gospodarske dejavnosti • tisti, ki so zaposleni v DČ EU, ki meji na Švico in potrebujejo nepremičnino za začasno prebivališče ali opravljanje gospodarske dejavnosti • DRŽAVE, KI NISO ČLANICE EU: • tujci (po Zakonu o ugotavljanju vzajemnosti –ZUVza, Ur. list RS št. 9/1999):vse fizične osebe, ki niso državljani RS, in pravne osebe, ki imajo sedež zunaj RS • ugotavlja se pogoj vzajemnosti: • vedno, ko tujec pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah v RS • za vsako nepremičnino posebej, če zakon ne določa drugače

6. Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v EU na nepremičninah (ZPPLPKEU, Ur. list. RS št. 61/06): • Tujci pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah • na podlagi pravnega posla ali • na podlagi dedovanja ali • na podlagi odločbe državnega organa in • ob pogoju vzajemnosti • HRVAŠKA: pridobivanje lastninske pravice po ZPPLPKEU • postopek se začne na zahtevo tujca, ki želi kupiti nepremičnino • postopek pridobivanja lastninske pravice določa ZUVza • pogoj vzajemnosti velja tudi v primeru vračanja denacionaliziranega premoženja

7. 1.3. POSTOPEK UGOTAVLJANJA VZAJEMNOSTI • vzajemnost po ZVUza ugotavlja ministrstvo za pravosodje • vloga, ki jo poda tujec, ki želi pridobiti nepremičnino, mora vsebovati: • osebni podatki tujca • dokazilo o državljanstvu • listina s podatki o nepremičnini, ki je predmet pridobitve • zemljiškoknjižni izpisek • izjava tujca, kakšne namene ima z nepremičnino • izkaz pravnega interesa • Ministrstvo pridobi podatke o pridobivanju LP na podobni nepremičnini v podobnem območju za državljana RS v pravnem redu tujca • Ministrstvo presodi: • ali so pogoji za pridobitev LP podobni • ali je ureditev v državi tujca bistveno strožja od ureditve, ki za tujca velja v RS • ali v državi tujca državljan RS sploh ne more pridobiti LP na podobni nepremičnini • Ministrstvo o obstoju vzajemnosti odloči z odločbo, pritožba ni možna • pravnomočno odločbo mora tujec predložiti predlogu za vpis LP v zemljiško knjigo • izjeme v zapuščinskem postopku, pri pravnem poslu, sklenjenem namesto razlastitve, pri menjavi, pri nepremičninah, ki so predmet opravljanja diplomatsko-konzularne dejavnosti

8. 1.4. DAVČNI VIDIK • v postopku odmere davčni organ ugotovi • da je kupec nepremičnine, od katere se odmeri davek na promet z nepremičninami, tujec • da je treba predložiti določbo o ugotovitvi vzajemnosti • davčni organ obvesti zavezanca • čas nastanka obveznosti = dan, ko je odločba o ugotovitvi obstoja vzajemnosti postala pravnomočna (čeprav je bila pogodba sklenjena prej) • Vloga ni dopolnjena ->davek se odmeri na podlagi napovedi in listin, na podlagi katerih se nepremičnina prenaša • Sporazumno razdrtje pogodbe zaradi nezmožnosti vpisa v ZK->zavezanec lahko zahteva vrnitev plačanega davka

9. 2. POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI

10. 2.1. ZAKONODAJA • Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr-UPB1, Ur. list RS št. 72/2006) • NEPREMIČNINSKE DRUŽBE = gospodarske družbe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo posredovanje kot gospodarsko dejavnost • NEPREMIČNINSKI POSREDNIKI = fizične osebe, ki za nepremičninsko družbo opravljajo posle posredovanja, pri poslovanju se izkažejo z izkaznico nepremičninskega posrednika • POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI = opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti posredništva, ki vključuje dejavnosti: • pri vzpostavljanju stika med naročiteljem in tretjo osebo • pri pogajanjih • pri pripravah za sklenitev pravnih poslov • sestava pogodbe le, če jo sestavi dipl. univ. Pravnik • skrbnost dobrega strokovnjaka • izpolnjevanje pogojev za začetek opravljanja storitev posredovanja: • ustrezni prostori • zavarovana odgovornost za škodo • posle opravlja posrednik, ki izpolnjuje pogoje: licenca ministrstva + vpisan v imenik posrednikov

11. Vpis v imenik nepremičninskih posrednikov: • višja strokovna izobrazba • strokovni izpit • ni bil pravnomočno nepogojno obsojen za KD • Odvzem licence posredniku: • daje nezakonite, lažne, nepopolne, zavajajoče podatke o nepremičnini, o sebi ali nepremičninski družbi • krši pravila varnega in skrbnega posredovanja, s tem da ne opozori naročitelja na napake nepremičnine, ga ne seznani s tržnimi razmerami, protipravno zadržuje original listine POGODBA O POSREDOVANJU V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI • nepremičninska družba se zaveže, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročnikom tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zaveže, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena. • pisna • vsebovati mora podatke o: • nepremičninskem posredniku • zavarovanju odgovornosti • vrsti in višini dodatnih stroškov in storitev • opis nepremičnine • čas trajanja pogodbe

12. PLAČILO NEPREMIČNINSKI DRUŽBI ZA POSREDOVANJE • ne več kot 4% od pogodbene cene • le na podlagi pogodbe o posredovanju • pridobitev pravice do plačila le in šele, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je posredovala • izjemoma dogovor o plačilu provizije ob sklenitvi predpogodbe • pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje, ni pravice do plačila • če sama ali njen posrednik kot pogodbena stranka z naročiteljem sklene pogodbo, ni pravice do plačila • pravica do plačila tudi, če pogodbeni stranki kasneje odstopita od pogodbe SPLOŠNI POGOJI OPRAVLJANJA STORITEV POSREDOVANJA • določi jih nepremičninska družba • opis poslov, ki se jih nepremičninska družba zaveže opraviti • določbo, kateri stroški se krijejo s plačilom za posredovanje • naročitelj mora biti z njimi v celoti seznanjen pred sklenitvijo pogodbe o posredovanju, sicer ga ne zavezujejo OGLAŠEVANJE NEPREMIČNINE S STRANI NEPREMIČNISNKE DRUŽBE • objava cene in lokacije in velikosti nepremičnine • objava leta izgradnje stavbe oziroma zadnje prenove • objava firme in sedeža nepremičninske družbe • navedba, da družba oglaša lastno nepremičnino

13. OBVEZNOSTI NEPREMIČNINSKE DRUŽBE IN POSREDNIKA • poiskati ustrezno tretjo osebo, ki bo z naročiteljem sklenila pogodbo, ščititi interese svojega naročnika, seznaniti naročnika z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za odločitev naročitelja za sklenitev pogodbe v prometu z nepremičninami: • tržne razmere, pomembne za določitev cene • vsebina predpisov, pomembnih za veljavno sklenitev pogodbe • višina in vrsta davčnih obveznosti stranke, višina notarske overitve, vpisa v ZK itd. • preveriti pravno in dejansko stanje nepremičnine in opozoriti na morebitne pravne ali dejanske napake nepremičnine • ali je prodajalec lastnik nepremičnine • ali obstajajo na nepremičnini pravice tretjih • ali ima nepremičnina očitne napake ali pomanjkljivosti • namembnost zemljišča • odgovornost nepremičninske družbe za škodo, ki je nastala naročitelju ali tretji osebi zaradi napake nepremičnine, na katero nepremičninska družba ni opozorila, čeprav je zanjo vedela ali bi morala vedeti

14. OBVEZNOSTI NAROČITELJA • obvestiti nepremičninsko agencijo o vseh okoliščinah • predložiti na vpogled vso razpoložljivo dokumentacijo • obvestiti nepremičninsko agencijo, če sam najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo • ravnati pošteno 2.2. PRAKSA • primer potrošnice, ki je poklicala podjetje, ki je posredovalo pri oddaji stanovanja • pred ogledom stanovanja je plačala pristojbino, nato jih ni več mogla doklicati • po opozorilu so posredovali nekaj telefonskih številk • to so bile telefonske številke lastnikov stanovanj, ki so sami, brez posrednikov oglaševali oddajo stanovanj

15. 2.3. KORISTNI NAVETI PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINSKIMI AGENCIJAMI • kako ločiti posrednike, ki nam bodo res pomagali, od tistih, ki ne razpolagajo z znanji, ki jih oglašujejo, in jim gre le za pridobitev lastne premoženjske koristi? • Izobraževanje in informiranje potrošnikov: le poučeni potrošniki bodo lahko uspešno zavarovali svoje pravice • Potrošniki morajo poznati: • pravila o oglaševanju nepremičnine s strani posrednikov • pravila o pogodbi o posredovanju • pravila o plačilu za posredovanje • naročitelj se ni dolžan pogajati ali skleniti pogodbe s tretjo osebo • splošne pogoje poslovanja • katere pogoje in kvalifikacije mora izpolnjevati posrednik • s kakšnimi okoliščinami ga mora seznaniti posrednik • da ima pravico do povračila škode • možnost nadzora tržnega inšpektorja

16. 2.4. NAKUP NEPREMIČNINE PREKO SPLETA • Porast uporabe interneta pri iskanju nepremičnine • Neposreden nakup nepremičnine preko spleta? • Prednosti: • prihranjen čas iskanja primerne nepremičnine • hitrejša komunikacija s posredniki • večji pregled ponudbe na trgu, obsežnejše baze podatkov • primerno predvsem za podjetja, ki iščejo poslovne prostore • dodatno sredstvo za iskanje informacij o nepremičninah • enostaven način, hitrejša možnost za sledenje oglasom, večja ekonomičnost • splet kot nepogrešljiv pripomoček v prvi fazi iskanja nepremičnine in v nadaljevanju • znižanje provizij za posredovanje? • Pomanjkljivosti: • splet ne more nadomestiti ogleda v živo • možnost “izgubljanja” med množico podatkov na spletu • pomanjkanje bistvenih informacij: vezani smo na podatke, ki so objavljeni na spletu • prek spleta ne moremo preveriti dejanskih napak nepremičnine • ali so obstoječi predpisi zadostna podlaga in ali nudijo zadostno zaščito potrošnikovih pravic?

17. 3. PREDPISI O GRADNJI OBJEKTOV

18. 3.1. PREDPISI • Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, 2004) • Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1, 2002) • Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, 2007) • Stanovanjski zakon (SZ-, 2003) • Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ, 1997) • Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN, 2006) • Navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma za posege v prostor (Pravilnik, 2003) 3.2. POGOJI ZA GRADNJO POGOJI PO ZEN: • Parcelacija = združitev parcel (oblikovanje ene parcele ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede LP) in delitev parcele (oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele) • v upravnem postopku na zahtevo lastnika • priložen mora biti elaborat parcelacije s prikazom novih parcel in njihovih mej • Geodetska uprava odloči z odločbo, ki vsebuje grafični prikaz parcel • na podlagi odločbe se v zemljiški kataster vpiše nov del meje nove parcele

19. POGOJI PO ZPNačrt : • ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, tako da določa vrste prostorskih aktov • cilj prostorskega načrtovanja je omogočiti skladen prostorski razvoj • vedno bolj pomemben je vidik varstva okolja • prostorski akti: • PROSTORSKI AKTI DRŽAVE • državni strateški prostorski načrt: določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja države, postopek sprejema se začne s sklepom Vlade, ministrstvo pripravi predlog na podlagi pripomb ministrstev in občin, sprejme ga Državni zbor • državni prostorski načrt: načrtujejo se prostorske ureditve državnega pomena, pri sprejemanju sodeluje javnost in občine, sprejme ga Vlada z uredbo • PROSTORSKI AKTI OBČINE • občinski prostorski načrt: določajo se cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine ter pogoji umeščanja objektov v prostor. Vsebuje strateški in izvedbeni del, ki se določita na podlagi urbanističnega načrta, ob sodelovanju javnosti ga sprejme občinski svet z odlokom • občinski strateški prostorski načrt: lahko ga sprejme občina kot samostojen akt • občinski podrobni prostorski načrt: podrobneje se načrtuje prostorske ureditve, je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, občina pripravi predlog tega akta na podlagi pripomb javnosti, sprejme ga občinski svet z odlokom

20. MEDOBČINSKI PROSTORSKI AKTI • Regionalni prostorski načrt: z njim se načrtujejo se prostorske ureditve, določa namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje za načrtovanje prostorskih ureditev tako natančno, da je na njihovi podlagi mogoče pripraviti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, sprejmejo ga občinski sveti udeleženih občin • priloge prostorskega akta: • izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta • prikaz stanja prostora • strokovne podlage • smernice in mnenja • obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta • priloge morajo biti na vpogled javnosti POSTOPEK SPREJEMANJA PROSTORSKIH AKTOV • za prostorske akte se izvede postopek celovite presoje vplivov na okolje • o pripravi prostorskega akta pripravljalec vodi spis, ki je uradna evidenca • prostorski akti, njihove spremembe in dopolnitve ter priloge se hranijo na sedežu pripravljalca in morajo biti dostopni javnosti • postopek sprejemanja prostorskega akta se začne s sklepom Vlade ali župana • pripravi se osnutek prostorskega akta • pri določenih aktih se mora z osnutkom seznaniti javnost v okviru javne razgrnitve, sledi javna obravnava, javnost lahko poda pripombe in predloge • pripravi se predlog akta na podlagi stališč do pripomb in predlogov • prostorski akt sprejme Državni zbor, Vlada ali občinski svet

21. POTRDILO O NAMENSKI RABI ZEMLJIŠČA • vsebuje podatek o namenski rabi prostora, kot jo določa občinski prostorski načrt • vsebuje podatek o prostorskih ukrepih, določenih na podlagi predpisov s področja urejanja prostora. • potrdilu o namenski rabi zemljišča se priloži tudi kopijo grafičnega dela občinskega prostorskega načrta • ima značaj potrdila iz uradne evidence • izda se v upravnem postopku proti plačilu upravne takse • predložitev potrdila o namenski rabi zemljišča ali lokacijske informacije ni več obvezno POGOJI PO ZGO-1: • pridobitev primernega zemljišča • pridobitev potrebnih informacij • ali obstaja na nepremičnini hipoteka ali druga obremenitev • možnost gradnje na parceli • možnost dostopa do parcele ali pridobitev služnosti • pridobitev parcelne številke in katastrske občine • informacija o namembnosti zemljišča • zagotovitev komunalne infrastrukture 3.3. POTREBNI DOKUMENTI PO ZGO-1

22. GRADITEV OBJEKTA • PROJEKTIRANJE • Projektna dokumentacija: • idejna zasnova: opis bistvenih značilnosti nameravane gradnje • idejni projekt: omogoča odločitev za najustreznejšo varianto gradnje • projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD projekt): omogoča presojo okoliščin, pomembnih za izdajo gradbenega dovoljenja • Obvezni del: podatki o projektantu, lokacijska informacija, obrazložitev gradnje • Posebni del: zazidalna situacija, mnenje soglasodajalcev, ustrezni načrti • projekt za razpis: omogoča investitorju izbiro najustreznejšega izvajalca • projekt za izvedbo: PGD+načrti, na podlagi katerih se gradnja lahko izvede

23. Tehnična dokumentacija: • projekt izvedenih del: projekt za izvedbo+prikaz izvedenih del in sprememb, na njegovi podlagi se na tehničnem pregledu ugotovi, ali je objekt v skladu z gradbenim dovoljenjem • projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta: pravila za uporabo, obratovanje in vzdrževanje objekta, ki omogoča vsakokratnemu lastniku pravilno vzdrževanje objekta • projekt za vpis v uradne evidence: dokumentacija, na podlagi katere se parcela, na kateri storji objekt, evidentira v zemljiškem katastru • PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA • gradbeno dovoljenje = odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo, ko ugotovi: • da je nameravana gradnja v skladu z izvedbenimi prostorskimi akti • da bo zgrajeni objekt izpolnjeval bistvene zahteve • da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih ali javna korist • zahtevo vloži investitor pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve in priloži: • dva izvoda projektne dokumentacije • potrebna soglasja in dokazilo o pravici graditi • podatke o parc.št in k.o. • podatke o vrsti objekta glede na namen

24. Postopek: • stranka je investitor, stranski udeleženci • seznanitev z nameravano gradnjo, pripombe na obravnavi • upravni organ preveri: usklajenost projekta z izvedbenim prostorskim aktom, pristojnost osebe, ki je izdelala projekt in obstoj potrebnih sestavin, obstoj soglasij, plačilo dajatev, obstoj pravice graditi • dovoljenje mora vsebovati: podatke o zemljišču, lokaciji, vrsti objekta, podatke o projektu in datumu izdelave in podatke o času veljavnosti gradbenega dovoljenja • Prijava gradnje, začetek mogoč s pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja • GRADNJA • Odgovornost pri gradnji • investitor določi, katera pravna ali fizična oseba bo izvedla gradnjo in opravila gradbeni nadzor • izvajalec imenuje odgovornega vodjo, ki mora voditi evidenco o vodenju gradnje z vpisi v dnevnik • gradnja v lastni režiji le pod zakonsko določenimi pogoji • Zakoličenje objekta • izvajalec mora pred začetkom gradnje zakoličiti objekt po zakoličbenem načrtu • zakoličenje izvede geodet, izvajalec mora o tem obvestiti občinsko upravo

25. Izvajanje del Investitor: • prijavi gradbišče in prijavo pošlje inšpekciji • poskrbi za načrt organizacije gradbišča in varnostni načrt, po katerem mora biti urejeno gradbišče • označi gradbišče s tablo s podatki o udeležencih in o gradbenem dovoljenju Izvajalec: • poskrbi za varnost delavcev in drugih oseb • izvaja dela po projektu za izvedbo in v skladu z gradbenimi predpisi • pred izvajanjem pregleda projekt in opozori na pomanjkljivosti ter zahteva njihovo odpravo • V gradbenem dnevniku morajo biti evidentirane vse spremembe in dopolnitve, ki sta jih sproti potrjevala nadzornik in odgovorni projektant -> po končani gradnji se izdela projekt izvedenih del • Gradbeni nadzor • opravlja ga nadzornik – projektant ali izvajalec- ki ne izvaja gradnje na istem objektu • odgovorni nadzornik nadzoruje, ali v projekt za izvedbo vnašajo spremembe in dopolnitve • O neskladju med projektom in gradbenimi predpisi in o nedokazani kakovosti opreme mora obvestiti gradbenega inšpektorja in investitorja

26. PRIDOBITEV UPORABNEGA DOVOLJENJA • zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja mora vsebovati: • projekt izvedenih del • izjava nadzornika • gradbeni dnevnik • geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji • dokazilo o zanesljivosti objekta • projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta • Tehnični pregled • upravno organ imenuje komisijo za tehnični pregled, ko ugotovi, da je zahteva v skladu s predpisi • s tehničnim pregledom se mora ugotoviti: • ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem in gradbenimi predpisi • ali so inštalacije in naprave kvalitetno vgrajene • ali je obstaja dokazilo o zanesljivosti objekta • ali je navodilo za vzdrževanje in obratovanje objekta v skladu z zakonom • ali je izdelan geodetski načrt novega stanja zemljišča in objektov

27. Organ odloči z odločbo: • izda uporabno dovoljenje • odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, po njihovi odpravi pa izda uporabno dovoljenje • odredi poskusno obratovanje • zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če pomanjkljivosti predstavljajo nevarno gradnjo in jih ni mogoče odpraviti • Uporabno dovoljenje mora vsebovati: • Navedbo o vrsti objekta glede namena uporabe • Vodilno mapo dokazila o zanesljivosti objekta • Vodilno mapo projekta izvedenih del • Geodetski načrt novega zemljiškega stanja • Vpis objekta v uradne evidence 3.4. AKTUALNA PRAKSA

28. Predaval: Odvetnik Aleš Avbreht Šestova ulica 2 1000 LJUBLJANA E-mail: ales.avbreht@azodvetniki.com Pri pripravah seminarja sodelovala: Univ.dipl.pravnica Tadeja Mrhar