1 / 34

ZASVOJENOST DANAŠNJEGA ČASA TV, INTERNET in RAČUNALNIŠKE IGRE

ZASVOJENOST DANAŠNJEGA ČASA TV, INTERNET in RAČUNALNIŠKE IGRE. dr. Vasja Vehovar Projekt RIS – Raba Interneta v Sloveniji Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani. TERMINOLOGIJA.

wynter-barton
Télécharger la présentation

ZASVOJENOST DANAŠNJEGA ČASA TV, INTERNET in RAČUNALNIŠKE IGRE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ZASVOJENOST DANAŠNJEGA ČASA TV, INTERNET in RAČUNALNIŠKE IGRE dr. Vasja Vehovar Projekt RIS – Raba Interneta v Sloveniji Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani

  2. TERMINOLOGIJA ZASVOJENOST (angl. addiction): Bolezenski pojav fizične, medicinske oziroma psiho-patološke narave. Oseba, ki je zasvojena, je tudi odvisna, obratno pa ni nujno. ODVISNOST (angl. dependency): Kaže se kot močna in nepremagljiva želja, da navado nadaljuješ; je večinoma psihološke narave. NAVEZANOST (angl. attachment): je v osnovi čustveno, emocionalno stanje, naveza do nečesa.

  3. OPREDELITEV • Vsaka človeška aktivnost se lahko izrodi v zasvojenost, če je tako intenzivna, da se pojavijo negativne posledice in je moten osebnostni razvoj. • Groba ocena: 5 - 20% oseb, ki se trajno in intenzivno ukvarja z neko aktivnostjo, zapade v zasvojenost. Odstotek je odvisen tudi od ‘zasvojlijivosti’ stvari (za igre na srečo do 40%).

  4. SODOBNE ZASVOJENOSTI • Pri medijski potrošnji zasvojenosti ni lahko diagnosticirati, saj običajno kljub veliki porabi časa ne pride do običajnih negativnih znakov zasvojenosti (izgubljanje prijateljev, zanemarjanje obveznosti, neurejenost, nespečnost, itd),. • Govorimo o: • medijski zasvojenosti, • tehnološki zasvojenosti (odnos človek – naprava), • zasvojenosti z odnosi (spletne klepetalnice).

  5. INTERNET • Težko je govoriti o zasvojenosti z internetom nasploh: • zasvojenosti s spolnostjo na internetu • zasvojenosti z odnosi preko interneta • zasvojenost s hazardiranjem preko interneta • zasvojenost z informacijami • igranje računalniških iger preko interneta • O zasvojenosti z internetom se govori že od 1995, vendar še vedno ni jasnega konsenza o definiciji in diagnosticiranju.

  6. OBSEG • V ZDA naj bi bilo od 189 milijonov uporabnikov z internetom zasvojenih kar 6% do 10% (The New York Times, 1.12.05). • Marca 2005 so na Kitajskem odprli državno kliniko za zasvojence z internetom. Pacienti so predvsem mladi od 14 do 24, ki zaradi pretirane uporabe interneta trpijo nespečnost, depresijo in tesnobo. • Obstajajo različni testi za preverjanje odvisnosti in portali za samopomoč pri odvisnosti od interneta (http://www.netaddiction.com/).

  7. KRITERIJI Nekaj običajnih vprašanj iz testov o internetni zasvojenosti: Kako pogosto se dogaja, da … … ostanete na internetu dlje kot ste nameravali? … zaradi interneta zanemarjate gospodinjska opravila, šolo oz. delo? … vas bolj mika internet kot intimnost z vašim partnerjem? … se vaši bližnji pritožujejo, da porabite preveč časa na internetu? … pobegnete pred problemi tako, da greste na internet? … ste neprijazni, če vas kod zmoti, ko ste na internetu? Možni odgovori so: redko / občasno / pogosto / običajno / vedno / se mi ne dogaja

  8. RAČUNALNIŠKE IGRE Obstaja tisoče računalniških iger. Najbolj izrazit primer so verjetno Massively-Multiplayer- Online-Role-Playing-Game Večigralske internetne računalniške igre (npr. Wold of Warcraft – prijavljenih 6 mio uporabnikov): Nekaj podrobnosti o tej igri Jure Aleksić, Mladina, 22.5.2006 Pretresljiv intervju z odvisnikom “Žiga”, 31 let, Dnevnik, 22.07.2006

  9. ZASVOJENOST S TELEVIZIJO 1 • V razvitem svetu posameznik v povprečju porabi 2-3 ure na dan pred TV. • V povprečju je torej posameznik, ki doživi pričakovanih 75 let, v svojem življenju porabil cca 9 let za gledanje televizije. • Gledanje televizije je glede na porabo časa naša tretja glavna dejavnost – takoj za spanjem in službo. • Veliko ljudi se pritožuje, da za TV porabijo preveč časa, v ZDA jih kar 10% zase pravi, da so zasvojeni s televizijo.

  10. ZASVOJENOST S TELEVIZIJO 2 • Ljudje se pred televizijo počutijo sproščeno in pasivno, raziskave so tudi dokazale da so gledalci pred TV dejansko manj mentalno aktivni. Ko pa televizijo ugasnejo sproščenost izgine, pasivnost in znižana aktivnost pa se nadaljujeta. • Ljudje poročajo, da se po gledanju TV počutijo brez energije, nasprotno pa pravijo, da se po branju ali ukvarjanju s športom počutijo bolj aktivne in boljše volje. • Občutek pasivnosti povzroči, da posamezniki zopet prižgejo TV. Zato ljudje gledajo TV veliko več, kot si želijo, paradoksalno pa jim to prinaša vse bolj neprijeten občutek neaktivnosti.

  11. NEKAJ PODATKOV – RIS IKT 2005 • Podatki so iz raziskave RIS IKT 2005, ki je potekala skupaj z uradnim vprašalnikom za potrebe Eurostata oziroma Urada za statistiko. • Terensko anketiranje, n=1500, visoka stopnja sodelovanja (80%). • Ciljna populacija 10-75 let. • Podrobnosti http://ris.org/ikt

  12. TELEVIZIJA n=644, RIS IKT 2005

  13. TELEVIZIJA Povprečno gledanje televizije slabe 2 uri in 30 minut dnevno (od 10 do 75 let) n=552, RIS IKT 2005

  14. TELEVIZIJA in MLADI • starejši od 25 let kot tudi mlajši v povprečju dnevno televizijo gledajo slabe 2 uri in 30 minut n=118, RIS IKT 2005

  15. MOBILNI TELEFONI • mladostniki v povprečju porabijo več časa za pogovore in ostale aktivnosti (igre, SMS, WAP...) na mobilnem telefonu od starejših v tipičnem delovnem dnevu: • mladostniki do 25 let (pogovori 32 minut, ostale aktivnosti 35 minut) • starejši od 25 let (pogovori 25 minut, ostale aktivnosti 12 minut) n=141, RIS IKT 2005

  16. MOBILNI TELEFONI n=126, RIS IKT 2005

  17. MOBILNI TELEFONI • strinjanje glede zasvojenosti z mobilnim telefonom z naraščanjem starosti pada n=537, RIS IKT 2005

  18. IGRE NA OSEBNEM RAČUNALNIKU • igre na osebnem računalniku najpogosteje igrajo mladi do 16 let n=146, RIS IKT 2005

  19. IGRE NA MOBILNEM TELEFONU • med mladimi nekoliko bolj priljubljene igre na osebnem računalniku kot na mobilnem telefonu n=306, RIS IKT 2005

  20. RAČUNALNIŠKE in MOBILNE IGRE • igre zanimive predvsem za mlade do 19 let (mesečno in tedensko igranje iger na osebnem računalniku in mobilnem telefonu) RIS IKT 2005 Igre na osebnem računalniku  n=640 Igre na mobilnem telefonu  n=1086

  21. RAČUNALNIK in INTERNET • pogosta oz. dnevna uporaba računalnika in interneta SURS vprašalnik 2005 računalnik  n=850 internet  n=759

  22. RAČUNALNIK • največ anketirancev računalnik uporablja do 2 uri dnevno (49,1%) n=610, RIS IKT 2005

  23. RAČUNALNIK in MLADI • mladi do 25 let povprečno pred osebnimi računalniki preživijo 2 uri in 48 minut dnevno, starejši (nad 25 let) pa kar 4 ure in 12 minut dnevno n=220, RIS IKT 2005

  24. INTERNET • največ anketirancev uporablja internet do 1 ure dnevno (56,2%) n=436, RIS IKT 2005

  25. INTERNET in MLADI • mladi do 25 let povprečno na internetu preživijo 1 uro in 13 minut dnevno, starejši (nad 25 let) pa kar 2 uri in 7 minut n=149, RIS IKT 2005

  26. Televizija, osebni računalnik, internet in mobilni telefon

  27. Televizija, osebni računalnik, internet, mobilni telefon in mladi

  28. ŠE NEKAJ PODATKOV – RIS 2006 • Telefonska anketa RIS 2006. • Velikost vzorca n=600 uporabnikov interneta. • Standardno RIS vprašanje od leta 1996: • “Ali poznate ...”

  29. ZASVOJENOST IN ZLORABE NA INTERNETU n=330, RIS September 2006

  30. TRENDI 1996-2006: DELEŽi MED UPORABNIKI RIS – september 2006, n=330; RIS – december 2004, n=291; RIS – junij 2002, n=234; RIS – september 2000; RIS – april 1998; RIS – april 1996

  31. TRENDI 1996-2006: ABSOLUTNO ŠTEVILO RIS – september 2006, n=330; RIS – december 2004, n=291; RIS – junij 2002, n=234; RIS – september 2000; RIS – april 1998; RIS – april 1996

  32. KAJ NAM POVEDO VSE TE ŠTEVILKE? • Obseg medijske in tehnološke potrošnje je zelo velik • Zato je lahko potencialne navezanosti in odvisnosti izjemno veliko • Vprašanje seveda je, kdaj navezanosti in odvisnosti preide v zasvojenost • Posredni kazalci (“poznam primere”) pa nakazujejo, da tega ni malo • Zelo verjetno pa je, da Slovenija v tem pogledu posebej ne izstopa. • Kaj storiti?

  33. PROJEKT VARNE RABE INTERNETA: http://safe.si

  34. PODROBNOSTI Prezentacija in podrobnosti na: http://ris.org

More Related