Razvoj in delovanje sodobnega gospodarstva

1. Razvoj in delovanje sodobnega gospodarstva Opredelitev gospodarstva

2. Gospodarstvo kot ekonomija

3. Gospodarstvo kot ekonomija

4. Dobrine

5. Mejna koristnost

6. Celotna koristnost

7. Potrošnja dobrin ob različnih dohodkih

8. Premik cene ob spremembi cene ene dobrine

9. Naloga

10. Poslovni izid

12. Vrste stroškov kot ekonomija obsega

13. Zakon povpraševanja

14. Sprememba povpraševanja in sprememba obsega povpraševanja

15. Elastičnost povpraševanja

16. Možnosti elastičnosti povpraševanja

17. Spremembe ponudbe zaradi drugih dejavnikov

18. Tržno dogajanje

19. Dolgoročna ravnovesna cena

20. Popolna konkurenca V popolni konkurenci se lahko proizvajalci neovirano preseljujejo. S tem se na vseh trgih dolgoročno oblikuje ravnovesna cena, ki izenačuje ponudbo s povpraševanjem. Vsi povprečno učinkoviti proizvajalci v gospodarstvu prejemajo enak dobiček na vloženi kapital. Normalna cena je najnižja mogoča cena ob dani tehnologiji, saj je v višini minimalnih povprečnih stroškov panoge. Nove tehnologije znižujejo proizvodne stroške in s tem dolgoročno ravnovesno ceno.

21. Monopolistična konkurenca/Ologopolna podjetja • V panogah z monopolistično konkurenco je ponudnikov veliko, vstopnih ovir ni, proizvodi so raznoliki, konkurenca jene cenovna. • Oligopolna podjetja so velika in močna, na posameznem trgu jih nastopa le nekaj, ovire za nove konkurente pa so visoke.

22. Monopolist Monopolist je edini ponudnik na trgu, zato ima monopolno moč: če omeji količino prodaje, lahko doseže višjo ceno in ekstradobiček. Nepopolna konkurenca je ekonomsko manj učinkovita od konkurenčnih trgov, zato države vodijo protimonopolno politiko.

23. Monopol

24. TRG DELOVNE SILE Na začetku je vodoravna v sodobnih državah je dogovorjena minimalna mezda, ki jo je podjetje dolžno plačati in pod katero delavci niso pripravljeni sprejeti zaposlitve.

25. Ponudba in povpraševanje po delovni sili

26. Višina mezde Trg določi raven mezd in so odvisne: • težavnih delovnih razmer, stresnega ali nevarnega dela, • dolgotrajnejšega šolanja, • velike odgovornosti, • posebnih znanj, spretnosti in izkušenj, zaradi česar je ponudba delovne sile majhna, • višje produktivnosti in majhnega deleža stroškov dela v kapitalno intenzivnih panogah, • tržne uspešnosti podjetja ali dejavnosti

27. Plače v SLOVENIJI

28. NOMINALNA IN REALNA MEZDA Zaposleni dobijo mezdo v denarju. To imenujemo nominalna mezda. . Bolj uporaben podatek je realna mezda, to je količina dobrin in storitev, ki jih lahko kupimo z nominalno mezdo. Realna mezda je kupna moč nominalne mezde.

29. NOMINALNA IN REALNA MEZDA • . Bolj uporaben podatek je realna mezda, to je količina dobrin in storitev, ki jih lahko kupimo z nominalno mezdo. Realna mezda je kupna moč nominalne mezde.

30. Motivi za okoljevarstvene naložbe

31. Oblike lastnine . Temeljni obliki lastnine sta zasebna in javna lastnina. Lastnik ima štiri pravice in obveznosti (lastninske funkcije): • Upravlja – lastnik odloča, kako bo uporabljal svojo lastnino – kaj, koliko in kako bo proizvajal; • Nadzira – lastnik nadzira svojo lastnino, četudi je ne upravlja sam; • Tvega – če ima podjetje izgubo, lastnik utrpi škodo; • Prisvaja – vsi sadovi pripadajo lastniku proizvajalnih sredstev.

32. PODJETNIŠTVO Podjetnik uvaja inovacije: nove poslovne ideje, nove načine proizvodnje, organizacije in upravljanja, nove izdelke in storitve, nove trge. Prevzema tveganje in nosi posledice nepravilnih odločitev; za to je nagrajen z dobičkom. Sam uvaja inovacije in pri tem tvega – je individualni podjetnik.

33. DELNIŠKA DRUŽBA Delniška družba je podjetje, katerega kapital je razdeljen na delnice. Lastniki družbe so delničarji – vsi, ki imajo delnice te družbe. Lahko so posamezniki – individualni delničarji ali institucionalni delničarji - podjetja, skladi, banke, zavarovalnice in druge finančne ustanove ter država. Če so delničarji zaposleni v tem podjetju, so notranji lastniki; vsi drugi pa so zunanji lastniki. Delniške družbe imajo običajno zelo veliko delničarjev. Pravimo, da je delniška lastnina razpršena.

34. UPRAVLJANJE IN NADZOR V DELNIŠKI DRUŽBI • Na čelu delniške družbe je uprava., • Upravo imenuje nadzorni svet in jo nadzira. V nadzornem svetu so predstavniki velikih delničarjev in zastopajo interese vseh lastnikov., • Vsi delničarji so člani skupščine; udeležijo se je lahko neposredno ali po pooblaščencu.

35. PREDNOSTI DELNIŠKIH DRUŽB PRED INDIVIDUALNIMI PODJETJI Posamezni vlagatelji lahko razpršijo tveganje in nadzorujejo občutno večji kapital, kot je v njihovi lasti. Upravljanje je profesionalizirano. • Delniška družba ima veliko kapitala, zato ima lahko množično proizvodnjo, • Delniška družba ni odvisna od posojil; svež kapital pridobi z izdajo novih delnic. • Vsak lahko kupi delnice in prejema dohodek od lastnine – dividendo • Razvoj gospodarstva je odvisen od prihrankov, zato je vsak evro dragocen.

36. PREDNOSTI DELNIŠKIH DRUŽB PRED INDIVIDUALNIMI PODJETJI • Razvoj gospodarstva je odvisen od prihrankov, zato je vsak evro dragocen, • Kapital se s posredovanjem borze vrednostnih papirjev preprosto seli iz enega podjetja v drugega, • Vodenje in upravljanje je profesionalizirano;

37. KORPORACIJE • Če pa močnejše podjetje kupi šibkejše,je to prevzem. Centralizacija kapitala poteka med podjetji ene države in tudi iz različnih držav. • Povezujejo se: • * podjetja iste panoge • * podjetja različnih panog • * podjetja različnih faz predelave

38. RAZDELITEV Z razdelitvijo dobijo lastniki proizvodnih dejavnikov plačilo za sodelovanje v proizvodnji in sicer: • delavci MEZDO (PLAČO), • zemljiški lastniki RENTO, • posojilodajalci OBRESTI, • podjetnik (lastnik) DOBIČEK. • Plača izvira iz dela, ostali dohodki izvirajo iz lastnine.

39. RAZDELITEV V tržnem gospodarstvu povzroča razdelitevveliko neenakost in razlike med družbenimi razredi, kar ustvarja napetosti v družbi in nestabilnosti v gospodarstvu ( stavke, protesti ). Ker pa kapitalistična država ščiti predvsem lastnino in dohodke od lastnine (če poveča davke podjetjem, se s tem povečajo stroški in zmanjša dobiček) se položaj delavskega razreda dolgoročno stalno slabša.

40. SINDIKATI Sindikati sodelujejo tudi pri dogovorih o trajanju delavnika in drugih delovnih razmerah, enotnih pravilih varstva pri delu, dodatnem izobraževanju delavcev, nadomestilih za brezposelnost, bolniški odsotnosti, porodniškem dopustu, enotnih pravilih glede odpuščanja delavcev itd.

41. Vpliv sindikatov na trg delovne sile

42. Vpliv sindikatov na trg delovne sile Na trgu delovne sile bi se brez posredovanja sindikatov oblikovala ravnovesna plača. Ker se sindikat zavzema za minimalno plačo, ki je višja od ravnovesne, se pojavi presežna ponudba delovne sile. Ob višji plači so delodajalci pripravljeni zaposliti manj delavcev.

43. SINDIKATI

44. OBRESTI Obrestna mera je cena, ki jo posojilojemalec plača za enotoizposojenega denarnega zneska. Navadno jo izražamo za obdobje enega leta. Izračunamo jo kot razmerje med obrestmi in zneskom izposojenega kapitala – glavnico.

45. DOBIČEK Brez dobička ni akumulacije, inovacij in naložb, ni novih delovnih mest. Prizadevanje za čim večji dobiček spodbuja in prisiljuje podjetnike k akumuliranju ter zagotavlja razvoj podjetij. Poleg tega je merilo pri odločanju o novih naložbah in temeljno merilo uspešnosti poslovanja.

46. RAZVOJ GOSPODARSKIH SISTEMOV • V evropski zgodovini razlikujemo pet prevladujočih družbeno – ekonomskih sistemov: • - praskupnost • - sužnjelastništvo • - fevdalizem • - kapitalizem • - etatizem (kolektivizem, socializem) oziroma • - sodobno tržno gospodarstvo.

47. DRŽAVA BLAGINJE Prebivalcem zagotavlja zdravstveno in pokojninsko varstvo, izobraževanje, pomoč brezposelnim ter socialno varstvo – stanovanja, štipendije, otroške dodatke, varstvo otrok in ostarelih. Organizira proizvodnjo javnih dobrin; te so prebivalcem na voljo brezplačno ali po nižji ceni, kot bi se oblikovala na trgu.

48. DRŽAVA BLAGINJE Država tudi dolgoročno načrtuje in usmerja gospodarski razvoj in pomaga uresničevati velike razvojne projekte: gradnjo prometnih povezav in telekomunikacij, raziskave in tehnološki razvoj. Preprečuje in blaži gospodarska nihanja, zagotavlja tudi pogoje za čim večjo zaposlenost delovne sile ter sodeluje v pogajanjih med sindikati in delodajalci.

49. Temeljne naloge (funkcije) države: • * preprečuje nastajanje zasebnih monopolov, • * preprečuje inflacijo • * organizira proizvodnjo javnih dobrin • * uravnava gospodarsko rast in razvoj • * skrbi za čim večjo zaposlenost delovne sile • * zmanjšuje neenakost • * skrbi za uravnotežene ekonomske odnose s tujino • * varuje okolje

50. KRIZA DRŽAVE BLAGINJE Država blaginje potrebuje zelo veliko sredstev; zato povečuje davke in prispevke – ustvarja davčni vijak. Podjetja jih prelijejo v višje cene izdelkov in pojavi se inflacija. Državni aparat pogosto neučinkovito porablja sredstva, je počasen in okoren. Razrašča se birokracija. Visoka stopnja socialne varnosti razvadi ljudi; vse bolj se opirajo na državo in vse manj so samoiniciativni in podjetni. Razkorak med javnimi izdatki in možnostmi je vse večji – to je kriza države blaginje.