130 likes | 379 Vues
Tema br. 16 Investiciona politika na Republika Makedonija . Primeneta ekonomika Praven fakultet - Skopje. Sodr`ina. Poim i zna~ewe na investiciite Investiciite kako faktor na razvojot Investiciite i {tedeweto Vidovi investicii Uloga i zna~ewe na investicionata politika
E N D
Tema br. 16Investiciona politika na Republika Makedonija Primeneta ekonomika Praven fakultet - Skopje
Sodr`ina Poim i zna~ewe na investiciite Investiciite kako faktor na razvojot Investiciite i {tedeweto Vidovi investicii Uloga i zna~ewe na investicionata politika Obem, struktura i efikasnost na investiciite Karakteristiki i problemi na investicionata politika na Republika Makedonija
Poim i zna~ewe na investiciite • Investiciite, ili investicionite sredstva, slu`at za obnovuvawe i pro{iruvawe na proizvodnata osnova na ekonomijata • Investicii se preod na za{tedite vo kapitalni fondovi • Vo osnova, tie proizleguvaat od: • delot na BDP izdvoen kako amortizacija; i • delot od BDP, t.e. novosozdadenata vrednost izdvoen kako za{tedi • Poimot investicii gi opfa}a: • investicionite sredstva, t.e. investicionata potro{uva~ka; i • ~inot na nivnata upotreba, t.e. pretvoraweto na pari~nite sredstva od za{tedite vo investirawe (se narekuva i investiciona aktivnost) • Investiciona politika ozna~uva zbir na merki na vladata so koi se vlijae vrz ostvaruvaweto na investicionata aktivnost, odnosno • Investicionata politika gi opfa}a merkite i instrumentite koi se odnesuvaat na investiciite i ekonomskiot razvoj
Investiciite kako faktor na razvojot • Investiciite mo`e da se pretstavat i kako “`rtvuvawe” na del od tekovnata potro{uva~ka za smetka na idninata; namesto da se zadovolat pove}e potrebi denes, sredstvata se namenuvaat za izgradba na novi kapitalni dobra od koi porast na potro{uva~kata se o~ekuva vo idnina • Investiciite gi povrzuvaat i aktiviraat drugite faktori na razvojot: tehnikata, tehnologijata, znaeweto, prirodnite bogatstva, infrastrukturata i tn. • So investiciite: • se aktiviraat prirodnite resursi • se otvoraat novi rabotni mesta • se vr{i modernizacija na postojnite kapaciteti • se prifa}aat i primenuvaat novite znaewa • se zgolemuva produktivnosta
Investiciite i {tedeweto • Centralno pra{awe povrzano so investiciite e kako da se zgolemi {tedeweto, koe potoa se transformira vo investicii • Y = C + I + G; ako C + G = P (potro{uva~ka) Y = P + S; P = Y – S; • S = Y – P; ako S = I I = Y - P • Zna~i, investiciite ne se ni{to drugo tuku za{tedite, t.e. razlikata me|u vkupniot dohod i potro{uva~kata vo eden odreden vremenski period, koi se transformiraat vo fiksni i obrtni kapitalni dobra • Vo princip, povisok dohod = poviski za{tedi = povisok investicii, no dali del od za{tedite }e se transformiraat vo investicii zavisi od celinata na (kvalitetot na) ekonomskiot sistem • Dokolku potrebniot obem na investicii ne mo`e da se obezbedi so doma{noto {tedewe, kako {to e slu~ajot vo RM, se odi kon pozajmuvawe na za{teda od stranstvo; • Vo osnova vo dva oblici: • Kako kreditno zadol`uvawe na dr`avata vo stranstvo • Kako stranski direktni investicii, kade dr`avata ne se zadol`uva
Vidovi investicii • Spored edna podelba investiciite se delat na: 1. Investicii za zamena; 2. Neto investicii; 3. Bruto investicii i 4.Dezinvesticii • Investicii za zamena se del od kapitalot koj se obezbeduva preku amortizacijata (amortizacionite otpisi) i se vra}a vo proizvods-tvoto, kako vid na “za{tita” na postojnite fiksni fondovi; • Neto investiciite se del od novosozdadenata vrednost (za{tedite) koj se transformira vo novi kapitalni investicii; • Bruto investiciite gi opfa}aat site formi na investirawe, bez razlika na oblicite vo koi se javuvaat ili potekloto; • Dezinvesticiite (ili dezinvestirawe) postoi koga ima namaluva-we i unazaduvawe, t.e. koga se podjaduvaat postojnite investicioni fondovi (pri posebni okolnosti) • Drugi podelbi gi delat investiciite: 1. spored toa kade se naso~e-ni – vo osnovni ili vo obrtni sredstva; 2. vo odnos na razvojot – demografski i ekonomski (koi se iznosot nad demografskite)
Uloga i zna~ewewe na investicionata politika • Se razlikuvaat dve nivoa na investicionata politika: • Makro nivo investicionata politika koja ja vodi vladata • Mikro nivo investicionata politika koja ja vodat biznismenite • Vo osnova, ulogata na vladata e da sozdade povolen ambient za investirawe, a biznismenite gi donesuvaat konkretnite investicio-ni odluki • Zatoa nema poseben instrumentarium na ekonomskata politika koj bi se odnesuval samo na investicionata politika, tuku merki i instrumenti na investicionata politika se onie na drugite vidovi ekonomska politika • Vo pazarnata ekonomija dr`avata ne se me{a direktno vo investici-onoto odlu~uvawe • So instrumentite na monetarnata politika mo`e da se vlijae vrz obemot na pari vo optek za potiknuvawe na investiraweto • So instrumentite na fiskalnata politika mo`e da se vlijae vrz zabrzuvaweto na amortizacijata i stapkata na reinvestirawe, a so carinskata politika vrz cenata na uzvoznata tehnologija…
Obem, struktura i efikasnost na investiciite • Tri centralni problemi na investicionata politika se: 1. Obemot na investiciite; 2. sektorskata struktura na investiciite i 3.efikasnosta na investiciite • Obemot na investiciite se analizira preku investicionite stapki, a se razlikuvaat: • Stapka na bruto {tedewe i stapka na bruto investicii: • BI = NS + Am/BDP x 100 kade: BI = bruto investiciona stapka; BS = bruto za{tedi; (NS) = neto za{tedi; Am = amortizacija; • Stapkata na neto {tedeweto, ili stapkata na neto investiciite (NI) go poka`uva odnosot me|u neto za{tedite (NS) i neto doma{niot proizvod (NDP), {to pretstavuva procent (%) od novosozdadenata vrednost (platite + kamatite + rentite + dobivkata/dividendite) se za{teduva i transformira vo investicii • NI = NS/NDP x 100 • Vo Makedonija poslednite godini {tedeweto iznesuva okolu 10% od BDP i e pomalo od investiraweto, koe iznesuva okolu 17% od BDP. Razlikata se stranski investicii. 17% e niska stapka 20-25%
Obem, struktura i efikasnost na investiciite • Vo sekoja pazarna ekonomija alokativnata funkcija (ulogata na alo-kator na investiciite) ja ima pazarot, a istoto se odnesuva i na strukturata na investiciite • Vladata ima direktna uloga vo alociraweto samo na javnite investi-cii, t.e. delot od investiciite vo infrastruktura, obrazovanie i tn. • Vrz strukturata na ostanatite (privatnite) investicii vladata ima samo indirektno vlijanie, preku merkite i instrumetite na drugite politiki • Vladata ne pottiknuva oddelni dejnosti, niti investicii vo od-delni dejnosti, tuku go pottiknuva i poddr`uva re{avaweto na ne-koi op{ti problemi: izvozot, MSP, tehnolo{kiot progres i sl. • Efikasnosta na investiciite se pravi so pomo{ na koeficientot na efikasnosta na investiciite: • Marginalen koeficient na efikasnosta; i • Marginalen kapitalen koeficient;
Obem, struktura i efikasnost na investiciite • Marginalniot koeficient na efikasnosta na investiciite se izrazuva kako: Ke = ΔBDP/BI, kade: Δozna~uva prirast (promena) • Koeficientot poka`uva kakov efekt dava edna edinica investicii, t.e. kolkav pridones za porastot na BDP dava sekoja edinica vlo`eni investicii. • Marginalniot kapitalen koeficient se izrazuva kako: • Kk = BI/ΔBDP • Toj poka`uva kolku edinici investicii se potrebni da se investiraat za da se dobie edna edinica porast na BDP • Za ocenka na efikasnosta na investiciite, pokraj navedenite koeficienti, postojat i se koristat posebni metodi i postapki na analizirawe. • Pri izgradba na novi nvesticioni objekti (pretprijatija) bitna analiza pretstavuva tehni~kata struktura na investiciite: • % na investicii vo grade`ni objekti i aktivnosti “pasivni investicii” • % na investicii vo oprema i instalacii • % na invsticii vo znaewe, nabavka na nova tehnologija, novi istra`uvawa itn “aktivni investicii”
Obem, struktura i efikasnost na investiciite • Efikasnosta na investiciite e povrzana i so karakterot na investi-ciite kapitalointenzivni i trudointenzivni investicii • Kapitalointenzivnite investicii baraat visoki vlo`uvawa za otvorawe edno rabotno mesto (na pr. hidrocentrala); vo princip tie vodat kon povisoka produktivnost, me|utoa imaat podolg period na vra}awe na vlo`uvawata • Trudointenzivnite investicii zna~at pomalku inevsticii za edno rabotno mesto, no naj~esto vodat kon poniska produktivnost • Vo ponovo vreme, tehnolo{kiot progres rezultira so toa i trudo-intenzivnite investicii da vodat kon visoka produktivnost • Vrz efikasnosta na investiciite vlijaat i drugi faktori: • Vremeto potro{eno za izgradba na eden kapacitet; • Na~inot na koristewe na eden kapacitet; • Lokacionite faktori na eden kapacitet; • Na~inot na snabduvawe so surovini i tn.
Karakteristiki i problemi na investicionata politika vo Makedonija • Vo poslednata decenija poseben problem pretstavuva maliot obem na investiciite; • Bruto investicionata stapka iznesuva 17% od BDP {to e nisko i ima dovedeno do dezinvestirawe (koga investiciite vo fiksni fondovi se poniski od amortizacijata) • Na toa vlijaele i slabostite vo bankarskiot sistem, na 2 na~ini: • zaradi nesigurnosta za {tedewe vo bankite; toa vo poslednite nekolku godini se podobruva, a posebna uloga ima Fondot za osiguruvawe na depozitite • Visokite kamatni stapki na investicionite krediti, a vo poslednata godina i toa se podobruva • Relativno mal priliv na stranski direktni investicii, zaradi pove}e pri~ini