Osnove računovodstva za mlade podjetnike

1. Osnove računovodstva za mlade podjetnike Natalija Kunstek

2. Vsebina: • Poslovne knjige • Kaj so in katere so obvezne? • Razlika med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom • Kdaj poslovnih knjig ni potrebno voditi? • Poslovne listine • Kako jih opredeljuje računovodski standard? • Kako ravnati z listinami pred predajo računovodstvu? • Katere so obvezne sestavine izdanega računa? • Davek na dodano vrednost • Kdaj smo se dolžni registrirati za namene DDV in kako to storimo? • Kdaj se vključiti v sistem DDV prostovoljno in kaj to pomeni? • Davčno obdobje in obračun.

3. Vsebina: • Davek od dohodkov pravnih oseb / davek od dohodkov iz dejavnosti • Osnove o obdavčitvi gospodarskih družb, • Osnove o obdavčitvi podjetnika posameznika ali fizične osebe z dejavnostjo, • Akontiranje davka in davčni obračun, • Sprememba akontacije davka med letom. • Temeljna računovodska izkaza • Bilanca stanja –sredstva in obveznosti do virov sredstev, • Izkaz uspeha – prihodki in odhodki ter izid.

4. 1. Poslovne knjige: • Kaj so? • SRS 22 jih v točki 21 pojasnjuje z naslednjo trditvijo: »Poslovne knjige so razvidi, ki zagotavljajo podatke za pridobivanje informacij o stanju in gibanju sredstev in obveznosti do njihovih virov, stroških, odhodkih in prihodkih, prejemkih in izdatkih ter poslovnem izidu in finančnem položaju. Vanje se po načelih urejenosti in sprotnosti vnašajo začetna stanja in spremembe, ki jih povzročajo poslovni dogodki. Pri tem se lahko uporabljajo različne metode in tehnične naprave, ki pa morajo omogočati kontroliranje vnašanja, hrambe in uporabljanja podatkov.« Primer: Prodano blago v vrednosti 2.000 EUR kupcu na 2 mesečna obroka. konto terjatev do kupcev konto TRR 2000 1000 (1) (1) 1000 1000 (2) (2) 1000

5. 1. Poslovne knjige: • Katere so obvezne? • Vodenje temeljnih poslovnih knjig je obvezno • Vodenje pomožnih poslovnih pa je obvezno samo, če se verodostojni podatki, ki se po navadi pridobivajo na podlagi pomožnih knjig, ne zagotavljajo drugače. • Vpisi v poslovne knjige morajo biti opravljeni na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin • Temeljne poslovne knjige pa morajo kazati finančni položaj podjetja in njegov poslovni izid. • V sistemu dvostavnega knjigovodstva sta torej obvezni temeljni knjigi, dnevnik in glavna knjiga, pomožne pa le če je to potrebno. • Pomožne knjige delimo na analitične evidence ter druge pomožne knjige. • Analitične evidence pojasnjujejo temeljne konte glavne knjige (na primer evidenca terjatev, obveznosti, osnovnih sredstev, materiala in podobno). • Druge pomožne knjige pa praviloma le dopolnjujejo konte glavne knjige (na primer blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in podobno).

6. Enostavno knjigovodstvo Dvostavno knjigovodstvo • knjiga prihodkov, evidenca terjatev do kupcev • knjiga odhodkov, evidenca obveznosti do dobaviteljev • knjiga ostalih terjatev • knjiga ostalih obveznosti • register osnovnih sredstev • kontni okvir, kontni načrt • glavna knjiga • dnevnik glavne knjige • register osnovnih sredstev • druge pomožne knjige • + enostavnost • + preglednost • + lažje odkrivanje napak 1. Poslovne knjige: • Razlika med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom • Predpisani način vodenja poslovnih knjig je vodenje po sistemu dvostavnega knjigovodstva, izjemoma oziroma pod določenimi pogoji pa je dovoljeno vodenje po enostavnem knjigovodstvu • Razlika med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom:

7. 1. Poslovne knjige: • Uporaba sistema enostavnega knjigovodstva: • Enostavno knjigovodstvo zagotavlja podatke o prihodkih in odhodkih (izkaz poslovnega izida) medtem ko podatke o gibanju sredstev in njihovih virov zagotovi delno preko predpisanih evidenc, delno pa preko popisa sredstev (bilanca stanja). • Poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva lahkovodi podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od naslednjih meril: • povprečno število delavcev ne presega 3, • letni prihodki so nižji od 42.000 EUR, • povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR. • Za enostavno knjigovodstvo se lahko odloči tudi podjetnik, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce. • O načinu vodenja poslovnih knjig mora podjetnik obvestiti davčno upravo v 8 dneh od začetka poslovanja oziroma do 31.12. tekočega leta za prihodnje davčno leto v kolikor želi spremeniti način vodenja knjig. • Izbranega načina med letom ni dovoljeno spreminjati.

8. 1. Poslovne knjige: • Kdaj poslovnih knjig ni potrebno voditi? • Poslovnih knjig ni potrebno voditi fizični osebi, ki opravlja dejavnost in ima pravico do obdavčitve z upoštevanjem normiranih odhodkov. • Za ugotavljanje davčne osnove z uporabo normiranih odhodkov se lahko odloči fizična oseba, ki opravlja dejavnost in za katero velja, da: • zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih (s tem niso mišljeni davčni predpisi, na primer ZDDV-1); • prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih z vključno oktobrom tekočega leta ne presegajo 42.000 EUR; in • ne zaposluje delavcev. • Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, izpolnjuje predpisane pogoje in želi uveljavljati normirane odhodke, mora to storiti s posebno vlogo davčni upravi do 30.11. tekočega leta za naslednje davčno leto. Davčni urad izda odločbo, ki velja za eno davčno leto. • Za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov lahko zaprosi tudi oseba ob pričetku opravljanja dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje z izjemo pogoja o doseženih prihodkih v zadnjih 12 mesecih.

9. 2. Poslovne listine: • Kako jih opredeljuje SRS 21? • Knjigovodske listine so praviloma v posebni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih (tudi o tistih, ki so izkazani v zunajbilančnih razvidih), ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke. Uporabljajo se za prenašanje knjigovodskih podatkov. Lahko so tudi v obliki elektronskih zapisov. • Knjigovodske listine (v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno. • Knjigovodske listine se kontrolirajo, da se zadosti načelu resničnosti, torej da kažejo podatki v njih dejansko stanje in gibanje sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov. • Knjigovodske listine so verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov.

10. 2. Poslovne listine: • Delitev knjigovodskih listin: • Glede na kraj nastanka delimo knjigovodske listine na: • notranje • zunanje • Listine so lahko: • izvirne, kar pomeni da so nastale na kraju in v času nastanka poslovnega dogodka • izpeljane, ki ponavadi nastajajo v postopku računovodske obravnave na podlagi izvirnih listin.

11. 2. Poslovne listine: • Kako ravnati z listinami pred predajo računovodstvu (outsorcing): • SRS 21 • Podjetnik mora zagotoviti evidenco zunanjih izvirnih listin, njihovo kontrolo ter sprotno predajo v računovodsko obravnavo. Enako velja za izvirne listine, ki nastajajo v podjetju. • Zunanje izvirne listine je priporočljivo vpisati v evidenco prejetih listin. • Evidenca naj vsebuje podatke o datumu prejema, vrsti, izdajatelju, morebitnemu znesku in drugih koristih podatkih, ki se nanašajo na prejeto listino. Listino opremimo z zaporedno številko vpisa ter datumom prejema. • Vsebinsko kontrolo listine naj opravi oseba, ki je odgovorna za nastanek poslovnega dogodka, ki ga listina izkazuje. • V kolikor se z vsebino strinja, naj slednje potrdi s podpisom na listini in jo opremi še z morebitnimi dodatnimi podatki (na primer s stroškovnim mestom in/ali nosilcem, kratkim pojasnilom in podobno). • Tako opremljena listina je podlaga za izvedbo morebitnega plačila ter nadaljnjo računovodsko obravnavo. • Podobno velja za notranje izvirne listine. • V primeru uporabe računalniških programov, ti zagotavljajo evidenco, sicer pa jo je potrebno vzpostaviti.

12. 2. Poslovne listine: • Obvezne sestavine izdanega računa: • Davčni zavezanec mora pri izstavitvi računa upoštevati obvezne sestavine, ki jih za promet z drugimi davčnimi zavezanci opredeljuje 82.člen ZDDV-1: • 1. datum izdaje računa; • 2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa; • 3. identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev; • 4. identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel intrakomunitarno dobavo blaga (obrnjena davčna obveznost); • 5. ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika; • 6. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev; • 7. datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo; • 8. davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto; • 9. stopnjo DDV

13. 1. Poslovne listine: • Obvezne sestavine izdanega računa: • 10. znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta podatek izključuje; • 11. v primeru oprostitve DDV ali, če je plačnik DDV kupec ali naročnik,veljavno določbo Šeste direktive Sveta 77/388/EGS ali ustrezni člen ZDDV-1 ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV ali predmet obrnjene davčne obveznosti. • Pri prometu s končnimi potrošniki (torej fizičnimi osebami, ki niso zavezanci po ZDDV-1) pa so obvezne sestavine opredeljene v 83.členu ZDDV-1: • 1. datum izdaje; • 2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa; • 3. ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev; • 4. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev; • 5. prodajno vrednost blaga oziroma storitev z vključenim DDV ter • 6. znesek vračunanega DDV.

14. Poslovne listine: • Obvezne sestavine izdanega računa: • Mali davčni zavezanec bo namesto identifikacijske številke uporabil davčno številko, prav tako pa na računu ne bo izkazal DDV. V primeru, da na računu DDV ni izkazan je potrebno napisati razlog za opustitev. Mali davčni zavezanec se sklicuje na 94. člena ZDDV-1. • Znesek na računu je lahko izkazan v katerikoli valuti, s tem da mora biti znesek DDV, ki ga je potrebno plačati, obvezno izkazan v EUR.

15. 2. Poslovne listine: • Podpis računa? • Račun mora izpolnjevati pogoje za verodostojno listino po SRS. Standard 21.8 določa, da je podpis odgovorne osebe obvezen, saj z njim potrdi njeno resničnost in verodostojnost. • Podpis računa znotraj DDV zakonodaje ni obvezen – skladnost z EU DDV Direktivo

16. 3. Davek na dodano vrednost – ZDDV-1: • Kdaj smo se dolžni registrirati za namene DDV in kako to storimo: • ZDDV-1 določa, da je davčni zavezanec vsak, ki kjerkoli neodvisno opravlja ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti (1.odst. 5.člena ZDDV-1). • Identifikacijo za namene DDV opredeljuje 78.člen ZDDV-1, • vsaka oseba mora davčnemu organu prijaviti kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec po ZDDV-1 in pristojnemu davčnemu uradu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazca DDV-P2 in DDV-P3). • Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti. • Mali davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če: • v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 EUR obdvačljivega prometa (94. člen). • Mali davčni zavezanec se lahko identificira za namene DDV tudi prostovoljno, najmanj za obdobje 5 let.

17. 3. Davek na dodano vrednost – ZDDV-1: • Predmet obdavčitve • Po ZDDV-1 so obdavčene vse dobave (prodaja) blaga, opravljanje storitev v najširšem pomenu, pridobitve blaga znotraj Skupnosti in uvoz blaga. • Transakcije, ki so oproščene DDV so naštete v členih od 42 do 61 (na primer izvoz, dobave blaga v Skupnosti pod določenimi pogoji, opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu…). • Transakcije ki niso predmet obdavčitve pa opredeljuje 4.člen ZDDV-1 • Npr.: pridobitev rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin znotraj Skupnosti, če preprodajalec deluje kot obdavčljiv preprodajalec in je bilo blago v DČ iz katere je odposlano ali odpeljano predmet DDV v skladu s posebno ureditvijo za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine. • davčne stopnje • Splošna davčna stopnja je 20%, znižana pa 8,5%. • Davek se obračuna na davčno osnovo, ki vključuje vse kar predstavlja plačilo (denar, prejeta storitev ali prejeto blago).

18. 3. Davek na dodano vrednost – ZDDV-1: • Pravica do odbitka DDV • Nastanek in obseg pravice do odbitka opredeljuje IX. poglavje ZDDV-1. • Pravica do odbitka pomeni, da si lahko ob določenih pogojih (na primer, smo identificirani za namene DDV, listina je izstavljena v skladu z ZDDV-1 itd.) v davčnem obračunu odštejemo davek, ki nam je bil zaračunan s strani dobaviteljev blaga in storitev. • Mali davčni zavezanec nima pravice do odbitka. • Pravice do odbitka tudi nimajo tisti, ki opravljajo oproščeno dejavnost, razen uvoznikov.

19. 3. Davek na dodano vrednost – ZDDV-1: • Davčno obdobje in obračun DDV-O • Ob vstopu v sistem obdavčitve po ZDDV-1 (identifikaciji) je davčno obdobje koledarski mesec za prvih 12 mesecev poročanja. • Po preteku obdobja pa je davčno obdobje odvisno od doseženega prometa. • V kolikor davčni zavezanec v koledarskem letu ni presegel 210.000 EUR obdavčljivega prometa je davčno obdobje koledarsko trimesečje, sicer pa koledarski mesec. • Obračun je potrebno oddati davčnemu organu do zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi davčnemu obdobju (mesec ali trimesečje) na predpisanem obrazcu DDV-O ter plačati morebitno obveznost po obračunu. • Obračun je potrebno oddati tudi v primeru, ko v davčnem obdobju ni bilo transakcij po ZDDV-1.

20. 4. Davek od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2: • Dobiček je pri pravnih osebah, ki opravljajo pridobitno dejavnost obdavčen po ZDDPO-2. • Davčna osnova je razlika med prihodki in odhodki ugotovljenimi po računovodskih standardih, popravljena za davčno nepriznane odhodke in olajšave po tem zakonu. • Iz davčne osnove so delno izvzeti tudi prihodki iz naslova dividend ter dobički iz odsvojitve (prodaje) lastniških deležev. • Davčna osnova se lahko popravlja tudi iz naslova poslovanja med povezanimi osebami. • Stopnja obdavčitve za leto 2009 je 21%, od leta 2010 pa bo 20%. • Davčna izguba je presežek davčnih odhodkov nad prihodki in se jo lahko v večini primerov neomejeno pokriva v breme pozitivne davčne osnove (dobička) v prihodnjih letih. • Davčni obračun je potrebno oddati do 31.marca za preteklo davčno leto. • Obveznost za plačilo morebitne razlike davka nastane 30. dan po oddaji obračuna.

21. 4. Davek od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2: • Akontacije davka se plačujejo do 10. v mesecu za pretekli mesec/tromesečje, in sicer: • V primeru, ko znaša DDPO več kot 400 EUR kot 1/12 davka, ki smo ga preračunali na letno osnovo (pomembno za tiste, ki so bili v prvem davčnem obračunu obdavčeni za manj kot 12 mesecev) • V primeru, da je znesek davka nižji od 400 EUR, pa se akontacije plačujejo trimesečno v višini1/4 davka, • Pravna oseba, ki prične s poslovanjem na novo, si sama izračuna akontacijo davka. Za ta namen v davčnem obračunu izračuna predvideno davčno osnovo za davčno obdobje, za katerega bo plačevala akontacijo. • Obrazloženi izračun predvidene davčne osnove (lahko tudi izgube) v davčnem obračunu, višino akontacije ter obrokov akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa.

22. 4. Davek od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2: • Fizična oseba, ki si na podlagi lastniškega deleža izplača dobiček je obdavčena po stopnji 20%, kar je hkrati tudi dokončna obdavčitev. • Vlogo za spremembo akontacije med letom je možno vložiti pri davčnem organu 30 dni pred zapadlostjo akontacije. Vloga mora vsebovati davčni obračun v katerem dokazujemo bistveno spremembo glede na akontacije, ki jih plačujemo ter predračun davka do konca obdobja.

23. 4. Davek od dohodkov iz dejavnosti – ZDoh-2: • Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost so obdavčene po ZDoh-2. • Upoštevanje normiranih odhodkov: • Davčna osnova je znesek plačanih prihodkov v koledarskem letu zmanjšan za normirane odhodke in morebitno posebno davčno olajšavo (velja za samozaposlene v kulturi in svobodne novinarje). • Davčni obračun se v tem primeru NE pripravlja, • Akontacije že ob izplačilu odvede izplačevalec dohodka, • Končni poračun dohodnine je odvisen od obsega prihodkov. • Upoštevanje dejanskih prihodkov in odhodkov: • davčna osnova je dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. • Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporablja poleg ZDoh-2 tudi ZDDPO-2 • Po določilih ZDDPO-2 se pri ugotavljanju dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida v skladu s predpisi oziroma računovodskimi standardi. Tako ugotovljeni dobiček se popravlja na enak način kot za zavezance za DDPO, le da olajšave določa ZDoh-2.

24. 4. Davek od dohodkov iz dejavnosti – ZDoh-2: • Od ugotovljene davčne osnove, tj. dobička, je potrebno plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. • Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz dohodninske lestvice (od 16 do 41 %), • upoštevajo pa lahko tudi splošno in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane • Olajšavi lahko upoštevajo pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav. • Za predložitev davčnega obračuna (razen predpisanega obrazca) in akontiranje davka veljajo enaka pravila kot za pravne osebe; • tudi za osebe, ki pričnejo s poslovanjem na novo.

25. 5. Temeljna računovodska izkaza: • Bilanca stanja (SRS 24 oz. SRS 39 za s.p.) : • je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov v določenem trenutku (na koncu poslovnega leta ali medletnega obdobja, za katero se sestavlja). • Nadrobnost členitve postavk in njihovega obveznega pojasnjevanja določata standarda glede na velikost poročevalca: • Velikost določa ZGD-1, ki pravi, če sta izpolnjena dva pogoja od treh, in sicer: • povprečno število zaposlenih v letu ne presega 10 / 50 / 250 • čisti prihodki od prodaje v letu ne presegajo 2.000.000 € / 7.300.000 € / 29.200.000 € • vrednost aktive konec leta ne presega 2.000.000 €/ 3.650.000 € / 14.600.000 € • je velikost družbe (podjetnika): mikro / mala / srednja • Velika družba - če sta izpolnjena dva od treh pogojev: • povprečno število zaposlenih v letu presega 250 • čisti prihodki od prodaje v letu presegajo 29.200.000 € • vrednost aktive konec leta presega 14.600.000 €

26. Aktiva Pasiva DOBIČEK SREDSTVA OBVEZNOSTI 5. Temeljna računovodska izkaza: • Bilanca stanja (SRS 24 oz. SRS 39 za s.p.) : • Osnovne postavke v skrajšani obliki bilance stanja so: IZGUBA

27. 5. Temeljna računovodska izkaza: • Bilanca stanja (SRS 24 oz. SRS 39 za s.p.) : • Sredstva so v denarju izražene stvari (osnovna sredstva, zaloge), pravice (terjatve v najširšem pomenu) in denar, s katerimi razpolaga podjetje/podjetnik. • Obveznosti do virov sredstev pa nam povejo iz katerih virov so sredstva financirana. • Kapital tako predstavlja lastni vir, vse ostalo pa tuje vire financiranja. • Tako sredstva kot njihove vire razvrščamo po ročnosti. • kot kratkoročne upoštevamo tista sredstva, ki naj bi se spremenila v denar v roku 1 leta od dne bilance, za kratkoročne vire pa, da bodo v roku 1 leta zapadli v plačilo. • Izjema je kapital - v celoti zapade v plačilo z ukinitvijo družbe, pred tem pa so možni posegi kot so dokapitalizacija ali izplačilo dobička. • Sredstva, ki niso kratkoročna, razvrščamo pod dolgoročna. • Mali samostojni podjetnik posameznik, ki bilanco stanja pripravlja po SRS 39 izkazuje kapital kot razliko med sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi do njihovih virov (dolgovi).

28. 5. Temeljna računovodska izkaza: • Bilanca stanja (SRS 24 oz. SRS 39 za s.p.) : • Sredstva • A. Dolgoročna sredstva • I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve • II. Opredmetena osnovna sredstva • III. Naložbene nepremičnine • IV. Dolgoročne finančne naložbe • V. Dolgoročne poslovne terjatve • VI. Odložene terjatve za davek • B. Kratkoročna sredstva • I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo • II. Zaloge • III. Kratkoročne finančne naložbe • IV. Kratkoročne poslovne terjatve • V. Denarna sredstva • C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

29. 5. Temeljna računovodska izkaza: • Bilanca stanja (SRS 24 oz. SRS 39 za s.p.) : • Obveznosti do virov sredstev • A. Kapital • I. Vpoklicani kapital • II. Kapitalske rezerve • III. Rezerve iz dobička • IV. Presežek iz prevrednotenja • V. Preneseni čisti poslovni izid • VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta • B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve • C. Dolgoročne obveznosti • I. Dolgoročne finančne obveznosti • II. Dolgoročne poslovne obveznosti • III. Odložene obveznosti za davek • Č. Kratkoročne obveznosti • I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev • II. Kratkoročne finančne obveznosti • III. Kratkoročne poslovne obveznosti • D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

30. 5. Temeljna računovodska izkaza: • Izkaz uspeha oz. izkaz poslovnega izida (SRS 25, SRS 39 za s.p.): • je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katere se sestavlja. Izkaz poslovnega izida obravnava SRS 25, • Oblika izkaza za zunanje poročanje je po SRS 25 za vse poročevalce predpisana enako, razlikuje se le pri obsegu potrebnih pojasnil. Standard dopušča dve obliki izkaza, in sicer: • različico I, ki stroške razvršča po naravnih vrstah in • različico II, ki stroške razvršča funkcionalno.

31. 5. Temeljna računovodska izkaza: • Izkaz uspeha oz. izkaz poslovnega izida (SRS 25, SRS 39 za s.p.): • Osnovne postavke v skrajšani obliki izkaza poslovnega izida po različici I so: • 1. čisti prihodki od prodaje • 2. sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje • 3. usredstveni lastni proizvodi in storitve • 4. drugi poslovni prihodki • 5. stroški blaga, materiala in storitev • 6. stroški dela • 7. odpisi vrednosti • 8. drugi poslovni odhodki • 9. finančni prihodki iz deležev • 10. finančni prihodki iz danih posojil • 11. finančni prihodki iz poslovnih terjatev • 12. finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb • 13. finančni odhodki iz finančnih obveznosti • 14. finančni odhodki iz poslovnih obveznosti • 15.drugi prihodki • 16.drugi odhodki • 17.davek iz dobička • 18.odloženi davki • 19.čisti poslovni izid obračunskega obdobja

32. 5. Temeljna računovodska izkaza: • Izkaz uspeha oz. izkaz poslovnega izida (SRS 25, SRS 39 za s.p.): • Osnovne postavke v skrajšani obliki izkaza poslovnega izida po različici II so: • 1. čisti prihodki od prodaje • 2. proizvajalni stroški prodanih proizvodov / vrednost prodanega blaga • 3. kosmati poslovni izid od prodaje • 4. stroški prodajanja • 5. stroški splošnih dejavnosti • 6. drugi poslovni prihodki • 7. finančni prihodki iz deležev • 8. finančni prihodki iz danih posojil • 9. finančni prihodki iz poslovnih terjatev • 10. finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb • 11. finančni odhodki iz finančnih obveznosti • 12. finančni odhodki iz poslovnih obveznosti • 13.drugi prihodki • 14.drugi odhodki • 15.davek iz dobička • 16.odloženi davki • 17.čisti poslovni izid obračunskega obdobja

33. 5. Temeljna računovodska izkaza: • Izkaz uspeha oz. izkaz poslovnega izida (SRS 25, SRS 39 za s.p.): • Prihodki predstavljajo vrednost prodanih poslovnih učinkov, ki se ugotavljajo po načelu zaračunane prodaje. • Stroški so v denarju izražena celotna poraba prvin poslovanja, • Odhodki so stroški, ki so povezani s prodanimi poslovnimi učinki. • Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki.

34. 5. Temeljna računovodska izkaza: • Poslovni izid in denarni tok: • Prihodki in odhodki predstavljajo poslovno-izidni tok katerega rezultat je poslovni izid, • denarni tok pa predstavlja prejemke in izdatke katerega izid je neto denarni tok. • Prihodki in stroški so povezani s prejemki in izdatki. • Pri prihodkih in prejemkih lahko ugotavljamo naslednje značilnosti: • prihodek (največkrat) nastane pred prejemkom (prodaja na odloženo plačilo); • prihodek nastane hkrati s prejemkom (prodaja za gotovino); • prejemek nastane pred prihodkom (prejeto predplačilo kupca); • prejemek ne bo nikoli prihodek (najem posojila); • prihodek ne bo nikoli prejemek (inventurni presežek). • Podobne je pri stroških in izdatkih: • strošek (največkrat) nastane pred izdatkom (nakup na odloženo plačilo); • strošek nastane hkrati z izdatkom (nakup za gotovino); • izdatek nastane pred stroškom (dano predplačilo dobavitelju); • izdatek ne bo nikoli strošek (vračilo posojila); • strošek ne bo nikoli izdatek (inventurni primanjkljaj).

35. 5. Temeljna računovodska izkaza: • Poslovni izid in denarni tok: • Denarni tok v veliki meri vpliva na plačilno sposobnost (likvidnost), ki govori o tem da je podjetje sposobno plačati obveznosti na določen dan. • Z likvidnostjo je tesno povezana tudi solventnost, ki jo opredelimo kot plačilno sposobnost na dolgi rok.

36. Hvala za vašo pozornost! Vprašanja???