1 / 35

Raziskava o odnosu do ravnanja z odpadno embalažo

Raziskava o odnosu do ravnanja z odpadno embalažo. Naročnik : Concensus d.o.o. Pripravil : Aragon raziskovanje in načrtovanje, d.o.o. Maj 2010. Cilji raziskave. Naročnik želi preveriti, kakšen odnos imajo Slovenci do ravnanja z odpadno embalažo v gospodinjstvih.

brooke
Télécharger la présentation

Raziskava o odnosu do ravnanja z odpadno embalažo

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Raziskava o odnosu do ravnanja z odpadno embalažo Naročnik: Concensus d.o.o. Pripravil: Aragon raziskovanje in načrtovanje, d.o.o. Maj 2010

  2. Cilji raziskave Naročnik želi preveriti, kakšen odnos imajo Slovenci do ravnanja z odpadno embalažo v gospodinjstvih. Z raziskavo se želi osredotočiti na odnos do uporabe povratne / nepovratne embalaže alkoholnih in brezalkoholnih pijač, pri čemer je glavni cilj raziskave opredeliti cenovni prag (in morebitne ostale dejavnike), pri katerem bi se uporabniki odločili, da bi raje izbrali povratno embalažo in ne nepovratne. Raziskovalnipristop Izveden je bil kvantitativni pristop: • metoda:spletna anketa (računalniško podprto spletno anketiranje) • velikost vzorca: n=1077 • ciljna oseba: osebe odgovorne za nakup hrane/pijače v gospodinjstvu, uporabniki relevantnih kategorij pijač • čas izvedbe: 07. maj – 13. maj 2010 V skladu s standardi, kijihpriporoča ESOMAR*, je priobjavirezultatoviztegaporočilapotrebnonavestinaslednjepodatke: izvajalec: Aragon, raziskovanje in načrtovanje, d.o.o. zajetapopulacija: prebivalci Slovenije, stari 15 let in več  osebe odgovorne za nakupe v gospodinjstvu, uporabniki relevantnih kategorij pijač velikostvzorca: 1077 vzorčenje: enostavni slučajni vzorec datum izvedbe: 07.05. – 13.05.2010 metoda: CAWI, računalniško podprto spletno anketiranje * ESOMAR/WAPOR Guide to Opinion Polls, ESOMAR 2003

  3. Rezultati • pregled vzorca • nakupni proces in navade • cenovni vidik embalaže • odnos do povratne embalaže • ekološka osveščenost

  4. Rezultati • pregled vzorca • nakupni proces in navade • cenovni vidik embalaže • odnos do povratne embalaže • ekološka osveščenost

  5. Pregled vzorca Demografske značilnosti respondentov V vzorec je bilo zajetih 62% žensk in 38% moških. 52,5% anketiranih je starih od 26 do 45 let, pri čemer znaša povprečna starost anketiranih 38 let. Anketirani imajo v največji meri končano srednješolsko izobrazbo ali več. Slaba tretjina anketiranih je samskih, sledijo pari brez otrok ter družine s predšolskimi oz. osnovnošolskimi otroki. 38% anketiranih ima dohodek manjši od slovenskega povprečja (le-ta znaša prib. 930€), medtem ko ima 20% dohodek višji od slovenskega povprečja. 13% anketiranih ne prejema rednega dohodka. Izobrazba Spol Starost moški 15 do 25let 26 do 35let 36 do 45let 46 do 55let 56 do 65let 66 let in več osnovna šola ali manj 2- ali 3-letna poklicna SŠ ženska 4- ali 5-letna SŠ visoka šola, univerzitetna magisterij, doktorat, specizalizacija ne želim odgovoriti Življenjski cikel Dohodek (primerjava s slovenskim povprečjem 930€) samski brez otrok, živijo s starši samski brez otrok, živijo sami pari brez otrok družine s predšolskimi otroki - do 5 let družine z otroki starimi od 6 do 14 let družine z otroki starimi od 15 do 19 let družine z odraslimi otroki v gospodinjstvu prazno gnezdo nimam rednega dohodka mnogo manjši deloma manjši približno enak deloma višji mnogo višji ne želim odgovoriti

  6. Pregled vzorca Demografske značilnosti respondentov Dobra četrtina anketiranih je delavcev brez vodilne funkcije; sledijo tisti, ki so se opredelili kot uradniki, srednji vodilni kader in študentje. Največjo zastopanost v vzorcu dosegajo anketirani iz Osrednjeslovenske regije, sicer pa posamezniki prihajajo iz vseh slovenskih regij. Regija Poklicni status Osrednjeslovenska delavec (zaposleni brez vodilne funkcije) Podravska uradnik (zaposlen v javni/državni službi) Gorenjska srednji vodilni kader Savinjska študent Jugo-vzhodna upokojen Pomurska nezaposlen Goriška samozaposlen, podjetnik Koroška višji vodilni kader Zasavska dijak Obalno-kraška drugo... Spodnje-posavska ne želim odgovoriti Notranjsko-kraška

  7. Rezultati • pregled vzorca • nakupni proces in navade • cenovni vidik embalaže • odnos do povratne embalaže • ekološka osveščenost

  8. Nakupni proces in nakupne navade Nakup pijač v gospodinjstvu V dobri tretjini primerov (36%) nakupe hrane in pijače ponavadi opravljajo anketirani, včasih druga oseba iz gospodinjstva, 18% anketiranih vedno opravlja nakupe. V slabi tretjini primerov anketirani nakupe opravljajo v enaki meri kot druga oseba v gospodinjstvu. V gospodinjstvu najpogosteje kupujejo pivo (62%), sadne sokove in nektarje (59%), sledijo negazirane vode (51%), z nekoliko nižjimi deleži pa še ledeni čaji (30%), gazirane brezalkoholne pijače (27%), gazirane vode (26%) in ostale pijače. Katere vrste pijač kupujete v trgovini? Kdo v vašem gospodinjstvu opravlja nakupe hrane in pijače?

  9. Nakupni proces in nakupne navade Najpomembnejši dejavniki nakupa pijač Najpomembnejša dejavnika nakupa pijač za uporabo v gospodinjstvu sta okus in cena (oba s po 70%). Med pomembnejšima dejavnikoma, ki vplivata na nakup pijač sta še znamka pijače (42%) ter dejstvo, da je pijača v akciji (38%). Glede na pomembnost sledijo pa še vrsta embalaže – pločevinka/plastenka/steklenica (24%), oblika pakiranja – posamezno / multipack (19%), velikost polnitve posameznega kosa (16%) ter med najmanj pomembnimi še ekološko obarvana dejavnika ‘možnost recikliranja embalaže’ (13%) in ‘možnost, da embalažo vrnejo v trgovino’ (6,5%). Ko ponavadi kupujete pijače za uporabo v gospodinjstvu, kaj so glavni dejavniki, na podlagi katerih se odločite za nakup pijač? okus cena znamka embalaža ekološki vidik • kvaliteta pijače • navada • priročnost pakiranja • naravne sestavine • brez konzervansov, E-jev, barvil • ekološka predeleva

  10. Nakupni proces in nakupne navade Vrsta embalaže in pakiranja Anketirani negazirane ustekleničene vode, gazirane brezalkoholne pijače, ledene čaje in gazirane vode najpogosteje kupujejo v plastenkah. Pivo najpogosteje kupujejo v pločevinki (64%), v steklenici ga kupuje slaba tretjina anketiranih (29%). Anketirani najpogosteje kupujejo posamezne kose ledenih čajev, medtem ko gazirane, negazirane vode in pivo pogosteje kupujejo v pakiranju po več kosov (zaboj, multipack). V kakšni embalaži najpogosteje kupujete… V kakšnem pakiranju pa ponavadi kupite…

  11. Nakupni proces in nakupne navade Najljubša blagovna znamka pijač Dobra tretjina anketiranih (35%) najpogosteje kupuje pivo blagovne znamke Zlatorog Laško, sledi Union pivo (23%) ter z veliko nižjimi deleži še ostale blagovne znamke piva. Med ledenimi čaji sta najbolj pogosto uporabljana ledeni čaj Nestea (26%) in Sola (25%), sledita ledeni čaj Fruc (13%) in Fructal (11%), z nižjimi deleži pa še ostale blagovne znamke. Katero blagovno znamko … najpogosteje kupujete za uporabo v vašem gospodinjstvu? pivo ledeni čaj

  12. Nakupni proces in nakupne navade Najljubša blagovna znamka pijač Petina anketiranih med negaziranimi vodami najpogosteje kupuje Zalo (22%) oz. Costello (19%), glede na pogostost pitja sledita Oaza (12%) in Dana (11%), nato še ostale vode. Med gaziranimi vodami anketirani najpogosteje kupujejo Radensko (60%), ostale gazirane vode so manj uporabljane. Anketirani med gaziranimi brezalkoholnimi pijačami najpogosteje posegajo po Coca-Coli (33%), sledi Cockta (18%) ter ostale blagovne znamke gaziranih pijač. Katero blagovno znamko … najpogosteje kupujete za uporabo v vašem gospodinjstvu? negazirane vode gazirane vode gazirane brezalkoholne pijače

  13. Rezultati • pregled vzorca • nakupni proces in navade • cenovni vidik embalaže • odnos do povratne embalaže • ekološka osveščenost

  14. Cenovni vidik embalaže Pivo Anketirane smo postavili v situacijo, da kupujejo pivo ter da imajo na voljo pivo v pločevinki in v steklenici po različnih cenah, po takšnih cenah kakršne dejansko obstajajo na trgu. V takšni situaciji so anketirani ocenili, da bi pivo kupili v cenejši embalaži, torej steklenici. Iz nakupnih navad smo videli, da anketirani sicer pivo običajno najpogosteje kupujejo v pločevinki – v dani situaciji pa je prišlo ravno do zamenjave v preferenci embalaže. Iz tega lahko sklepamo, da so se pri izbiri embalaže piva osredotočili predvsem na ceno ter cenovni vidik embalaže, pri tem pa zanemarili ostale dejavnike nakupa piva, ki jih upoštevajo pri svojih običajnih nakupih. • Predstavljajte si, da kupujete pivo _________ . Spodaj imate na voljo pivo velikosti 0,5l, pri čemer pa se cena razlikuje glede na to, ali ga kupujete v steklenici ali pločevinki. • Katero pivo bi kupili, če bi opravljali dejanski nakup? • OBSTOJEČA SITUACIJA: • - cena steklenice = 0,87 € • - cena pločevinke = 0,94 € V kakšni embalaži najpogosteje kupujete pivo?

  15. Cenovni vidik embalaže Pivo Zajeli smo le tiste respondente, ki najpogosteje kupujejo pivo v pločevinki ter bi pri obstoječem stanju kupili pivo v pločevinki. Če bi se cena pločevinke glede na obstoječe stanje zvišala za 3,7% (iz 0,94€ na 0,97€) ter bi cena steklenice piva ostala nespremenjena, bi pivo v pločevinki kupilo 18% manj anketiranih. Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več ljudi kupovalo pivo v steklenici kot v pločevinki, je 1,01€, pri čemer gre glede na obstoječo ceno za podražitev pločevinke piva v višini 7,4% (7 cente na pločevinko). Že pri 1,00€ bi polovica anketiranih pivo kupovala v pločevinki, polovica pa v steklenici. • Predstavljajte si, da kupujete pivo _________ . Spodaj imate na voljo pivo velikosti 0,5l, pri čemer pa se cena razlikuje glede na to, ali ga kupujete v steklenici ali pločevinki. • OBSTOJEČA SITUACIJA: Katero pivo bi kupili, če bi opravljali dejanski nakup? • SPREMEMBE: Cena piva v pločevinki se je podražila za ___ %. Katero pivo bi sedaj kupili v tem primeru?  KONSTANTNA podrobnejši pregled

  16. Cenovni vidik embalaže Ledeni čaji Če bi se cena ledenega čaja v plastenki glede na obstoječe stanje zvišala za 14,2% (iz 0,78€ na 0,89€), bi ledeni čaj v plastenki kupilo 51,2% manj anketiranih. Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več anketiranih kupovalo ledeni čaj v steklenici kot v plastenki, je 0,89€, kjer gre za 14% podražitev (11 centov na plastenko). * Zanemarili smo dejstvo, da ledeni čaji niso na voljo v povratni embalaži. • Predstavljajte si, da kupujete ledeni čaj _________ . Spodaj imate na voljo ledeni čaj velikosti 1,5l, pri čemer pa se cena razlikuje glede na to, ali ga kupujete v steklenici ali plastenki. • OBSTOJEČA SITUACIJA: Kateri ledeni čaj bi kupili, če bi opravljali dejanski nakup? • SPREMEMBE: Cena ledenega čaja v plastenki se je podražila za ___ %. Kateri ledeni čaj bi kupili v tem primeru?  KONSTANTNA podrobnejši pregled

  17. Cenovni vidik embalaže Negazirane vode Če bi se cena negazirane vode v plastenki glede na obstoječe stanje zvišala za 18,9% (iz 0,58€ na 0,69€), bi negazirano vodo v plastenki kupilo 47,5% manj anketiranih. Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več anketiranih kupovalo negazirano vodo v steklenici kot v plastenki, je 0,69€, podražitev za 19% (11 centov/plastenko). • Predstavljajte si, da kupujete negazirano vodo _________ . Spodaj imate na voljo vodo velikosti 1,5l, pri čemer pa se cena razlikuje glede na to, ali jo kupujete v steklenici ali plastenki. • OBSTOJEČA SITUACIJA: Katero vodo bi kupili, če bi opravljali dejanski nakup? • SPREMEMBE: Cena vode v plastenki se je podražila za ___ %. Katero vodo bi kupili v tem primeru?  KONSTANTNA podrobnejši pregled

  18. Cenovni vidik embalaže Gazirane vode Če bi se cena gazirane vode v plastenki glede na obstoječe stanje zvišala za 20,6% (iz 0,48€ na 0,54€), bi gazirano vodo v plastenki kupilo 54,8% manj anketiranih. Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več ljudi kupovalo gazirano vodo v steklenici kot v plastenki, je 0,65€, pri čemer gre za 21% podražitev (oz. 11 centov na plastenko). • Predstavljajte si, da kupujete gazirano vodo _________ . Spodaj imate na voljo gazirano vodo velikosti 1,5l, pri čemer pa se cena razlikuje glede na to, ali jo kupujete v steklenici ali plastenki. • OBSTOJEČA SITUACIJA: Katero gazirano vodo bi kupili, če bi opravljali dejanski nakup? • SPREMEMBE: Cena gazirane vode v plastenki se je podražila za ___ %. Katero gazirano vodo bi kupili v tem primeru?  KONSTANTNA podrobnejši pregled

  19. Cenovni vidik embalaže Gazirane brezalkoholne pijače Če bi se cena gazirane brezalkoholne pijače v plastenki glede na obstoječe stanje zvišala za 10,2% (iz 1,08€ na 1,19€), bi gazirano brezalkoholno pijačo v plastenki kupilo 45,8% manj anketiranih. Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več anketiranih kupovalo gazirano vodo v steklenici kot v plastenki, je 1,22 €, kjer gre za 13% podražitev (14 centov na plastenko). • Predstavljajte si, da kupujete gazirano brezalkoholno pijačo _________ . Spodaj imate na voljo vodo velikosti 1,5l, pri čemer pa se cena razlikuje glede na to, ali jo kupujete v steklenici ali plastenki. • OBSTOJEČA SITUACIJA: Katero gazirano brezalkoholno pijačo bi kupili, če bi opravljali dejanski nakup? • SPREMEMBE: Cena gazirane brezalkoholne pijače v plastenki se je podražila za ___ %. Katero pijačo bi kupili v tem primeru?  KONSTANTNA podrobnejši pregled

  20. Rezultati • pregled vzorca • nakupni proces in navade • cenovni vidik embalaže • odnos do povratne embalaže • ekološka osveščenost

  21. Odnos do povratne embalaže Povratna vs. nepovratna embalaža 84% anketiranih za porabo v gospodinjstvu kupuje pijačo v nepovratni embalaži, t.j. embalaži, ki jo lahko oddajo v zabojnike na ekoloških otokih oz. v rumeno vrečo. 13% anketiranih kupuje pijačo v povratni embalaži, ki jo lahko odnesejo nazaj v trgovino. Ko ponavadi kupujete pijačo za porabo v vašem gospodinjstvu, ali gre za… Embalažo, ki jo oddate v zabojnike na ekološke otoke ali v rumeno vrečo Povratno embalažo, ki jo lahko odnesete nazaj v trgovino

  22. Odnos do povratne embalaže Prednosti nepovratne embalaže Polovica anketiranih kupuje pijačo v nepovratni embalaži, ker jim le-te ni potrebno vračati v trgovino. Med pomembnejšimi razlogi za uporabo nepovratne embalaže sta tudi to, da je nepovratna embalaža priročnejše pakirana oz. da doma nimajo prostora za hranjenje povratne embalaže. Kaj je glavni razlog, da pijačo ponavadi kupujete v nepovratni embalaži? • večina pijač ni na voljo v povratni embalaži • nepovratna embalaža je lažja za prenašanje • ugodna cena nepovratne embalaže • zakomplicirano vračanje povratnih embalaž v trgovinskih centrih • potrošniška razvada, navada • premajhna odkupna cena povratne embalaže • raje recikliramo • plastenka je ekološko enako sprejemljiva

  23. Odnos do povratne embalaže Razlogi za nakup povratne embalaže Glavni dejavnik anketiranih, ki trenutno ne uporabljajo povratne embalaže, da bi jo začeli uporabljati, je cena (57%). Anketirani bi povratno embalažo kupovali, če bi obstajala bistvena razlika v ceni povratne / nepovratne embalaže. Med razlogi sledi tudi priročnejša embalaža (bolj praktična, lažja, privlačnejša) oz. priročnejše pakiranje (multipacki/zaboji, praktična z vidika hranjenja, ipd.), prav tako pa je izpostavljena tudi problematika, da večina pijač ni dosegljiva v povratni embalaži ter da tako niti nimajo izbire, v kakšni embalaži kupijo izdelek. Sledijo ostali dejavniki, ki bi anketirane pritegnili k nakupu povratne embalaže. Kateri pa so tisti dejavniki, na podlagi katerih bi se odločili, da bi pijačo kupovali v povratni embalaži? Odgovarjajo tisti, ki pijačo kupujejo v nepovratni embalaži (n=900) • nižja cena, bistvena razlika v ceni povratne / nepovratne embalaže, 42,9% • plačilo za vrnjeno embalažo (dobiš denar (ne samo listka/kupona) • za vrnjeno embalažo), 13,8% 56,7% cena • bolj praktična embalaža, 5,0% • bolj priročno pakiranje, 4,2% • lažja povratna embalaža (manjša teža), 3,8% • bolj praktična embalaža z vidika hranjenja, 1,7% • privlačnejša embalaža, 1,3% • bolj higiensko pakiranje povratne embalaže,1,0% 17,0% embalaža, pakiranje • večina pijače ni v povratni embalaži (da bi bili izdelki dejansko dostopni v povratni embalaži), 9,2% • če ne bi imel izbire, če bi bili na voljo samo izdelki v povratni embalaži, 2,4% 11,7% dosegljivost izdelkov dejavniki za nakup povratne embalaže • avtomati za vračanje embalaže naj bodo bližje doma; boljša organizacija pobiranja povratne embalaže s strani komunalnih podjetij, 4,6% • boljša organizacija prevzema embalaže v trgovini (avtomatsko vračanje denarja, avtomati naj bodo na oddelku pijač, ipd.), 4,4% 9,0% boljša organizacija • osveščenost, spodbujanje skrbi za okolje, 4,6% • raje recikliramo, ločujemo odpadke, 1,8% • bolj zdrava povratna embalaža,1,4% 7,8% osveščenost • če bi imel doma več prostora za shranjevanje embalaže, 3,2% • moraš imeti skrb za to, da vzameš embalažo s sabo, ko greš v trgovino, 1,6% • kupujemo premajhne količine pijače (če bi kupovali večje količine), 1,4% • če bi imela trgovino bližje domu, če bi v trgovino hodila z avtom, 0,7% 6,9% praktični vidik • drugi dejavniki, 6,0% • v nobenem primeru se ne bi odločil za tak nakup, ni razloga5,4% • ne vem, 6,7% 18,1% drugo

  24. Odnos do povratne embalaže Prednosti povratne embalaže Glavni razlog, da anketirani kupujejo povratno embalažo je ekološka ozaveščenost (42%) – anketirani tako prispevajo k zmanjševanju odpadkov, skrbijo za okolje ter ga ne onesnažujejo. Pomembni so tudi drugi ekološki razlogi (31%), in sicer sama reciklaža oz. ponovna uporaba povratne embalaže, nimajo skrbi, kam z odvečno nepovratno embalažo, prav tako pa imajo manj odpadkov v smeteh. Na tretjem mestu glede razlogov za uporabo povratne embalaže je nižja cena (26%), sledita pa kvaliteta izdelkov v povratni embalaži (19%) in navada (19%). Kaj je glavni razlog, da pijačo ponavadi kupujete v povratni embalaži? Odgovarjajo tisti, ki pijačo kupujejo v povratni embalaži (n=140) • manj odpadkov, prispevam k zmanjšanju odpadkov,17,1% • skrb za okolje, je okolju prijazno, ekološki razlogi, 17,1% • na ta način ne onesnažujem okolja, 7,9% 42,1% ekološka ozaveščenost • recikliranje embalaže, ponovna uporaba povratne embalaže,18,6% • nimam skrbi, kam z nepovratno embalažo, ni mi je potrebno nositi na ekološke otoke, 6,4% • na ta način je manj odpadkov v smeteh oz. doma, 6,4% 31,4% ekološki razlogi 25,7% • cena, povratna embalaža je cenejša, 25,7% cena razlogi za uporabo povratne embalaže 18,6% • bolj zaupam stekleni embalaži/steklena embalaža je manj škodljiva, 9,3% • kvalitetnejša pijača je v povratni embalaži kot nepovratni,9,3% kvaliteta 18,6% navada • tako smo navajeni, 4,3% 2,9% • bolj praktična embalaža (zaboj), 1,4% • bolj privlačna embalaža, 1,4% embalaža 7,9% drugo • drugi razlogi, 7,9% 30

  25. Odnos do povratne embalaže Spodbujanje uporabe povratne embalaže Po mnenju anketiranih so glavni razlogi za nizko uporabo povratne embalaže v Sloveniji, praktičnost nepovratne embalaže (27%), cenovni vidik (24%) in pa nizka ekološka osveščenost (21%). Po mnenju anketiranih bi povečanje uporabe povratne embalaže povzročilo bistveno znižanje izdelkov v povratni embalaži (32%), plačilo določene kavcije za vrnjeno embalažo – sistem kot ga imajo na Hrvaškem (27%). Pripomoglo bi tudi večje osveščanje in promoviranje uporabe povratne embalaže (17%), več avtomatov za vračanje embalaže (ne samo v trgovinah, ampak bližje domu) (6%), idr.. Seveda pa je predpogoj, da so izdelki sploh na voljo v povratni embalaži. V Sloveniji je delež uporabe povratne embalaže nizek. Kaj je po vašem mnenju glavni razlogi za to? In, kaj bi po vašem mnenju najbolj vplivalo na povečanje uporabe povratne embalaže v Sloveniji? • PRAKTIČNOST (26,6%):z nepovratno embalažo je manj dela (4,5%), z nepovratno embalažo nimaš skrbi (v trgovino greš po službi, embalažo pozabiš doma, ipd.) (4,5%); povratna embalaža je nepraktična, ni prostora za hranjenje (4,5%); nepovratna embalaže je bolj priročna (lažja, zavzame manj prostora) (4,5%) in bolj praktična (po uporabi jo enostavno zavržeš) (4,1%); premalo mest (ekoloških otokov) za odlaganje/vračanje povratne embalaže – nekatere trgovine je ne odkupujejo (4,1%); nepovratna embalaža je priročnejše pakirana (multipacki, ipd.) (0,4%) • CENA (24,3%): nizka cena nepovratne embalaže (7,4%), premalo koristi (denarne spodbude) ob nakupu (7,0%); ni koristi, prave motivacije za to (5,2%); ni razlike v ceni med povratno / nepovratno embalažo (2,8%); s povratno embalažo imaš več stroškov (1,2%); pijača v nepovratni embalaži je cenejša (0,7%) • NIZKA EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST (20,9%):slaba ekološka ozaveščenost (17%); nezanimanje, neodgovornost do okolja (2,8%); težka ločljivost povratne in nepovratne embalaže (1,1%); • NAVADA, gre za navado/razvado (8,6%) • razlog so DRŽAVA, PROIZVAJALCI, KOMUNALNA PODJETJA (8,3%) • pijača ni dosegljiva v povratni embalaži (7,6%) • drugi razlogi... (1,9%) • ne vem (7,6%) • bistveno nižja cena izdelkov v povratni embalaži (31,7%); • plačilo/kavcija za vrnjeno embalažo, dobiš vrnjen denar za vsak vrnjen kos embalaže (26,7%) • osveščanje (17%):  promocija uporabe povratne embalaže (z oglaševanjem, reklamnimi akcijami v medijih, s strani države, ipd.) (11,8%);  ozaveščanje o ekološki vrednosti uporabe povratne embalaže (3,2%); vzgoja / navada (2,0%) • razpoložljivost povratne embalaže – da bi bili izdelki sploh na voljo v povratni embalaži(9,2%) • praktičnost (7,1%): avtomati za vračanje embalaže naj bodo bližje domu, boljša organizacija pobiranja povratne embalaže s strani komunalnih podjetij (6,3%); priročnejša povratna embalaža (manjša pakiranja, lažja za prenos, hranjenje) (0,8%) • denarna kazen za neupoštevanje, davki, dodatno plačilo za uporabo nepovratne embalaže (4,5%) • drugo... (3,7%) • ne vem (9,2%)

  26. Odnos do povratne embalaže Spodbujanje ekološke vpletenosti Po mnenju največjega dela anketiranih (75%) bi uporabo povratne embalaže v gospodinjstvih morali spodbujati proizvajalci povratne embalaže. 60% anketiranih meni, da bi uporabo povratne embalaže morala spodbujati tudi država oz. državne institucije, medtem ko so po mnenju anketiranih ostali organi manj pristojni za spodbujanje uporabe povratne embalaže. Na drugi strani največ anketiranih meni, da bi ločevanje odpadkov v gospodinjstvih morale spodbujati državne institucije (67%), komunalna podjetja (61%) ali pa proizvajalci povratne embalaže (60%). Kdo bi po vašem mnenju moral spodbujati … Ločevanje odpadkov v gospodinjstvih Uporabo povratne embalaže v gospodinjstvih

  27. Rezultati • pregled vzorca • nakupni proces in navade • cenovni vidik embalaže • odnos do povratne embalaže • ekološka osveščenost

  28. Ekološka osveščenost Ekološka osveščenost v gospodinjstvih Anketirani ocenjujejo, da so dobro ekološko osveščeni - 45% jih meni, da so dobro osveščeni, četrtina pa da so zelo dobro osveščeni. Le 3% anketiranih ocenjujejo, da so slabo ekološko osveščeni. 95,5% anketiranih ločuje odpadke v gospodinjstvu, od tega jih 60% ločuje vse odpadke, 36% pa le del njih. Največ anketiranih sicer ločuje papir (93%), sledi ločevanje stekla (83,5%) in plastike (83%). Zaupajte nam, v kolikšni meri ste ekološko osveščeni. Ali bi zase dejali, da ste ... M = 3,94 Anketirani, ki uporabljajo povratno embalažo so na perceptivni ravni bolje ekološko osveščeni, medtem ko so anketirani, ki uporabljajo nepovratno embalažo na perceptivni ravni slabše ekološko osveščeni. Katere vrste odpadkov pa ločujete? Ali v vašem gospodinjstvu ločujete odpadke? DA, 95,5% • organski/biološki odpadki • zdravila • elektronske naprave • baterije, akumulatorje, žarnice • kosovni material NE, sploh ne ločujemo

  29. Ekološka osveščenost Udeležba na čistilnih akcijah 60% anketiranih se udeležuje organiziranih čistilnih akcij. V lanskem letu se je največ anketiranih (42,5%) udeležilo 1 čistilne akcije, sicer pa so se anketirani v povprečju lani udeležili dveh čistilnih akcij. 40% anketiranih se je udeležilo čistilne akcije “Očistimo Slovenijo”. Koliko takšnih organiziranih čistilnih akcij pa ste se udeležili v lanskem letu? Ali se kdaj udeležujete organiziranih čistilnih akcij? M = 1,90 Ali ste vse v soboto 17. aprila udeležili čistilne akcije “Očistimo Slovenijo”? * Delež, da se je akcije “Očistimo Slovenijo” udeležilo 41% anketiranih je višji kot če gledamo delež dejanskih udeležencev akcije med aktivnim prebivalstvom (20%), zato velja opozoriti, da v raziskavi nismo imeli reprezentativnega vzorca, pač pa smo iskali le določene, ciljane uporabnike  tiste, ki opravljajo nakupe hrane/pijače v gospodinjstvu ter so uporabniki določenih kategorij pijač. Med njimi je delež, ki so se akcije udeležili, očitno višji.

  30. Povzetek

  31. Povzetek 1/3 Nakupni proces in navade Najpomembnejša dejavnika nakupa pijač za uporabo v gospodinjstvu sta okus in cena, sledi blagovna znamka pijače ter dejstvo, da je pijača v akciji. Med najmanj pomembnimi dejavniki sta ekološko obarvana dejavnika ‘možnost recikliranja embalaže’ in ‘možost, da embalažo vrnejo v trgovino’. Dve tretjini anketiranih pivo najpogosteje kupujejo v pločevinki, medtem ko ga slaba tretjina kupuje v steklenici. Negazirane ustekleničene vode, gazirane vode, gazirane brezalkoholne pijače in ledene čaje anketirani najpogosteje kupujejo v plastenkah – to je tudi najpogostejša oblika embalaže dostopna na trgu. Anketirani običajno kupujejo posamezne kose ledenih čajev, medtem ko gazirane vode, negazirane vode in pivo pogosteje kupujejo v pakiranju po več kosov skupaj (zaboji, multipacki, ipd.). Ekološka osveščenost Na perceptivni ravni so anketirani dobro ekološko osveščeni. Večina jih ločuje odpadke v gospodinjstvu, v največji meri ločujejo papir, steklo in plastiko. 60% anketiranih se udeležuje organiziranih čistilnih akcij, pri čemer so se v lanskem letu v povprečju udeležili dveh čistilnih akcij. 40% anketiranih se je udeležilo čistilne akcije “Očistimo Slovenijo”.

  32. Povzetek 2/3 Odnos do povratne embalaže 84% anketiranih kupuje pijačo v nepovratni embalaži, samo 13% anketiranih kupuje povratno embalažo. Glavni razlog za to je najverjetneje tudi v slabi dostopnosti brezalkoholnih pijač v povratni embalaži, sicer pa je po mnenju anketiranih glavna prednost nepovratne embalaže dejstvo, da jim je ni potrebno vračati v trgovino. Po mnenju anketiranih bi uporabo povratne embalaže v gospodinjstvu morali spodbujati proizvajalci povratne embalaže in država oz. državne institucije. Anketirani kupujejo povratno embalažo, ker so ekološko osveščeni – na ta način prispevajo k zmanjševanju odpadkov ter ne onesnažujejo okolja. Pomemben vidik je, da se embalaža ponovno uporabi, prav tako pa sami nimajo skrbi, kam z odvečno nepovratno embalažo. Pomembnejši razlogi za uporabo povratne embalaže so še nižja cena, večja kvaliteta izdelkov v povratni embalaži ter navada. Anketirane, ki ne kupujejo povratne embalaže, bi k uporabi pritegnile nižje cene oz. če bi dejansko obstajala bistvena razlika v ceni povratne / nepovratne embalaže. Embalaža bi prav tako morala biti priročnejša (bolj praktična, lažja, privlačnejša) oz. bi morala biti priročnejše pakirana v raznih multipackih, ipd.. Izpostaviti velja, da v Sloveniji večina pijač ni dosegljivih v povratni embalaži. Glavni razlog za majhno uporabo povratne embalaže v Sloveniji je po mnenju anketiranih v nepraktičnosti le-te (oz.v večji praktičnosti nepovratne embalaže). Pomemben vidik je tudi cenovni ter slabša ekološka osveščenost. Po mnenju anketiranih bi povečanje uporabe povratne embalaže povzročilo bistveno znižanje izdelkov v povratni embalaži, plačilo določene kavcije za vrnjeno embalažo, večje osveščanje in promoviranje uporabe povratne embalaže, več avtomatov za vračanje embalaže. Predpogoj za večjo uporabo povratne embalaže pa je seveda, da bo pijača sploh na voljo v povratni embalaži.

  33. Povzetek 3/3 Cenovni vidik embalaže PIVO: Izpostaviti velja, da so anketirani pri situaciji, kjer so morali izbirati med embalažama “pločevinka” vs. “steklenica” upoštevali predvsem cenovni vidik obeh embalaž, pri tem pa so zanemarili ostale dejavnike nakupa piva, ki jih upoštevajo pri svojih običajnih nakupih. Če bi se cena pločevinke glede na obstoječe stanje zvišala za 3,7% ter bi cena steklenice piva ostala nespremenjena, bi pivo v pločevinki kupilo 18% manj anketiranih. Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več ljudi kupovalo pivo v steklenici kot v pločevinki, je 1,01€  glede na obstoječo ceno gre za 7,4% podražitev pločevinke piva oz. za podražitev pločevinke za 7 centov. Pri proizvodih brezalkoholnega programa velja upoštevati, da na trgu ni pravih substitutov v povratni embalaži. LEDENI ČAJ: Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več anketiranih kupovalo ledeni čaj v steklenici kot v plastenki, je 0,89€  glede na obstoječe stanje gre za 14% podražitev, t.j. 11 centov na plastenko. NEGAZIRANE USTEKLENIČENE VODE: Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več anketiranih kupovalo negazirano vodo v steklenici kot v plastenki, je 0,69€  gre za 19% podražitev, kar znaša 11 centov na plastenko. GAZIRANE VODE: Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več ljudi kupovalo gazirano vodo v steklenici kot v plastenki, je 0,65€  pri tem gre za 21% podražitev, kar znaša 11 centov na plastenko. GAZIRANE BREZALKOHOLNE PIJAČE: Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več anketiranih kupovalo gazirano vodo v steklenici kot v plastenki, je 1,22 €  gre za 13% podražitev, t.j. 14 centov na plastenko.

  34. Hvala za pozornost

More Related