Download
1 / 33
330 likes | 627 Vues
http//: www.plinarna-maribor.si. DISTRIBUCIJA ZEMELJSKEGA PLINA. mag. Franc DOVER, univ. dipl. inž. str. http//: www.plinarna-maribor.si. UVOD. Kot vodja sektorja zemeljskega plina sem v Plinarni zadolžen za distribucijo zemeljskega plina.
E N D
http//: www.plinarna-maribor.si DISTRIBUCIJA ZEMELJSKEGA PLINA mag. Franc DOVER, univ. dipl. inž. str.
http//: www.plinarna-maribor.si UVOD • Kot vodja sektorja zemeljskega plina sem v Plinarni zadolžen za distribucijo zemeljskega plina. • To pomeni zakup in nabavo zadostnih količin do prodaje in obračuna pri naših odjemalcih v Mestni občini Maribor, Občini Hoče - Slivnica in Občini Ruše, kakor tudi v sodelovanju s strokovnimi službami omenjenih občin načrtovanje izgradnje novih ekonomsko upravičenih plinovodov in njihove obnove. • Že ob podpisu prve koncesijske pogodbe leta 1869 med podjetnikom Georg Graff-om in takratno Komuno Maribor so bili položeni temelji za razširitev plinovodnega omrežja za potrebe ulične razsvetljave. • Plinarna Maribor, kot naslednik tedaj ustanovljenega podjetja šteje kot začetek leto 1870, ko je bilo podjetje zgrajeno z maksimalno kapaciteto 350.000 m3 mestnega plina na leto, in v tem letu so v Mariboru zagorele prve plinske svetilke. • Danes smo 109 člansko podjetje z letno prodajo zemeljskega plina nad 48 mio m3 in nad 25.000 odjemalci. • Več informacij imamo objavljenih na spletnih straneh naše družbe.
http//: www.plinarna-maribor.si CILJ Cilj današnjega srečanja je predstavitev: • I. Distribucije zemeljskega plina v Evropi • II. Distribucije zemeljskega plina v Sloveniji • III. Distribucije zemeljskega plina v Mariboru • IV. Tehnične karakteristike, tlaki, lastnosti zemeljskega plina • V. Splošni in Tarifni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz omrežja distributerja Plinarne Maribor, d. d., na območju koncesionirane dejavnosti • VI. Veljavni predpisi pri delu z zemeljskim plinom • VII. Zaključek
http//: www.plinarna-maribor.si DISTRIBUCIJA ZEMELJSKEGA PLINA V EVROPI Razvejanost Evropskega plinovodnega omrežja prikazuje slika 1. Plin se transportira po visokotlačnih jeklenih ceveh od nahajališč tlačne stopnje 80 do 100 barov in ustreznih premerov. Ob plinovodu so na primernih področjih tudi plinska skladišča, katera imajo funkcijo oskrbe v primeru nizkih temperatur in hkrati omogočajo boljšo izkoriščenost sistema in faktorja polnitve (load faktor), ker se ta skladišča lahko polnijo v poletnem času in takrat ko so cene ugodne. Na evropsko tržišče se plin dobavlja iz treh strani: • Rusije (Vzhodna Evropa) • Norveške (Severna Evropa) in • Alžirije (Afrika)
http//: www.plinarna-maribor.si DISTRIBUCIJA ZEMELJSKEGA PLINA V EVROPI • Rusija je vodilna svetovna izvoznica plina, saj njen delež predstavlja 27 % celotnega svetovnega izvoza in presega skupni izvoz dveh evropskih največjih proizvajalk Norveške in Nizozemske za 8 %. Druga največja izvoznica je Kanada z 19 % izvozom in tretja je Alžirija s svojim 11 % izvozom. • Največje države uvoznice so ZDA (20 %), Nemčija (17 %), Italija (9 %) in Francija (8 %). • Japonska, ki je največja odvisnica po energiji od drugih držav pa je vodilna svetovna uvoznica utekočinjenega zemeljskega plina (v letu 1997 ga je uvozila za 64 milijard m3). • Transport se vrši na posebnih tankerjih, kjer je plin ohlajen na - 162 °C, je v tekočem stanju pri tlaku okolja 1 bar, njegova prostornina pa je 600-krat manjša kot v plinastem stanju. • En tanker kapacitete 100.000 m3 dejansko prepelje 60 milijonov m3 plina (skoraj za letno oskrbo Ljubljane). • Kateri plin prevladuje v omrežju pa je odvisno od tlačnih razmer, ki so direktno vezane na samo porabo.
http//: www.plinarna-maribor.si DISTRIBUCIJA ZEMELJSKEGA PLINA V SLOVENIJI Slovenski plinovodni sistem • Ker Slovenija nima lastnih virov plina je v celoti odvisna od uvoza iz tujine. Začetek plinifikacije se je pričel v 70-ih letih prejšnjega stoletja, ker so bili do naše prejšnje države že zgrajeni magistralni plinovodi zadostnih zmogljivosti. • Začetki oskrbe s plinom je leto 1975, ko se je ustanovilo podjetje TOZD Petrol Zemeljski plin (sedaj Geoplin, d. o. o.), katero je pričelo s transportom in prodajo plina v letu 1978. V tem času je bil zgrajen osnovni magistralni plinovodni sistem premera 500 mm in za obratovalni tlak 50 barov. Potek plinovoda prikazujem na naslednji sliki. S priključitvijo plinovoda na plinovode sosednjih držav v Avstriji in Italiji je postal tudi integralni del evropskega plinovodnega omrežja. • Kot sem že omenil, je glavni distributer v Sloveniji Skupina Geoplin iz Ljubljane, ki ima v lasti (upravljanju) preko 930 km plinovodov različnih tlakov in premerov, z letno prodajo nad 1 milijardo m3 svojim 187 kupcem v Sloveniji.
http//: www.plinarna-maribor.si Oskrba Slovenije z zemeljskim plinom • Viri zemeljskega plina za Slovenijo: • Rusija - 1978 • Alžirija - 1992 • Avstrija - 2001
http//: www.plinarna-maribor.si DISTRIBUCIJA ZEMELJSKEGA PLINA V SLOVENIJI • To omrežje je sestavljeno iz 4 glavnih vej označenih z M1, M2, M3 in M4. • Koncept izgradnje je najprej potekal skozi večja središča z večjimi industrijskimi odjemalci. • Plinovod je sestavljen iz vzdolžno varjenih jeklenih cevi, ustrezno protikorozijsko zaščitene z odporno izolacijo in položene 1,1 do 1,8 m globoko v zemljo. • Zemeljski plin prihaja v Slovenijo preko Avstrije in Italije na mejnih postajah Ceršak in Šempeter pri Novi Gorici do industrijskih odjemalcev in lokalnih distributerjev. • Prav tako so zakupili v dveh podzemnih skladiščih ustrezne količine plina in sicer v Avstriji in na Hrvaškem za nemoteno delovanje sistema v času največje porabe (pozimi).
http//: www.plinarna-maribor.si DISTRIBUCIJA ZEMELJSKEGA PLINA V MARIBORU • V času hitrega tempa življenja, razvoja tehnologij, dobe interneta in s tem poplave informacij na vseh področjih, imam občutek, da pozabljamo na svojo varnost. Ni lepšega stopiti v hladnem jutru v toplo stanovanje, pripraviti čaj ali kavo za dobro jutro in tudi zajtrk pred odhodom na delo. • Za vso to ugodje ali standard pa potrebujemo naprave, ki obratujejo po naših željah. In seveda potrebujemo varno in zanesljivo oskrbo s plinom, da nam bo na razpolago v vsakem trenutku. Odjemalcev ne zanima, da je potrebno plin do njihovih naprav pripeljati po več 1.000 km omrežju od nahajališč preko državnih meja do našega doma. • Cilj vsakega distributerja - dobavitelja plina je zanesljiv transport in varna oskrba porabnikov zemeljskega plina. • Da ta cilj dosežemo moramo izvesti aktivnosti, ki so za varno in nemoteno oskrbo povezane s postopki kot je načrtovanje plinovodov, izgradnja in vzdrževanje plinovodnega sistema, zakup zadostnih kapacitet in količin zemeljskega plina (dolgoročne pogodbe) ter pravočasno zagotavljanje finančnih sredstev. • Seveda nam sama gradnja plinovodov ne pomeni veliko če ni na plinovod priključevanja novih odjemalcev. Zato si v Plinarni prizadevamo pravočasno obveščanje javnosti v medijih o naših aktivnostih v posameznih Mestnih četrtih, in tudi z udeležbo na sejmih, kjer predstavljamo prodajni program, informiramo kupce o novostih tako na trgih kot tudi na zakonodajnem področju.
http//: www.plinarna-maribor.si Območje distribucije Plinarne Maribor,d.d. • Plinarna Maribor, d. d., vrši distribucijo zemeljskega plina v Mestni občini Maribor, Občini Hoče - Slivnica, Občini Ruše pod katero spada tudi Bistrica ob Dravi in Občini Šentilj kjer imamo oskrbo, vzdrževanje in upravljanje urejeno s koncesijskimi pogodbami. • Plinovodni sistem obsega že preko 170 km plinovodov različnih premerov in tlakov 0,1 bar, 1, 3 in 6 bar. Distribucijsko omrežje v upravljanju Plinarne Maribor, d.d. je zgrajeno v obliki krožnih zank zaradi zanesljivosti oskrbe, da primeru interventnega posega ni potrebno prekinjati dobave vsem odjemalcem v ulici za kar še dodatno poskrbimo s sekcijskimi zapornimi elementi (ventili). • Plinarna prevzema zemeljski plin od Geoplina na 16 merilno reducirnih postajah, katerih naloga je meritev in zniževanje (reduciranje) tlaka na 0,1 bar, 1 bar in 3 bar, kar prikazujem na sliki - Stanje obstoječih plinovodov v MOM. • Iz varnostnih razlogov se na MRP namesti še odorirna naprava katere naloga je primešavanje zemeljskemu plinu odorant (ki nima vpliva na zgorevanje) v ustreznem razmerju zaradi detekcije in zaznavanja plina pri morebitnem spuščanju. • Plinarna Maribor, d. d., ima izključno pravico pri izvedbi hišnega priključka in posega v/na primarno omrežje ter izvedbe do požarne pipe na objektu. Od požarne pipe na objektu dalje do plinskih trošil in vključno trošila pa lahko izvajajo dela na plinovodni instalaciji tista podjetja, ki imajo ustrezno odločbo upravnega organa, da lahko izvajajo to vrstna dela. • Pri sami izgradnji plinovodnega omrežja upoštevamo ustrezne predpise in zakone o zaščiti pred požarom in varstva pri delu ter se za primere, ki še niso določeni s slovenskimi standardi sklicujemo na ustrezne nemške predpise iz plinske tehnike in tehnologije po DVGW.
http//: www.plinarna-maribor.si Odjemalci zemeljskega plina • Plinarna Maribor, d. d., je podjetje locirano v Mestni občini Maribor in ima za področje distribucije zemeljskega plina zaposlenih 58 strokovno usposobljenih ljudi, ki lahko ob vsakem času opravijo vsako zahtevano nalogo na področju distribucije, obračuna, servisa, svetovanja ali izgradnje infrastrukture. S tem omogočimo oz. vplivamo na dobro počutje ljudi in čistejšo naravo. Vodilo naše družbe je: Ob nenehni skrbi za varnost in nemoteni dobavi energentov izpolnjevati zahteve in želje potrošnikov naših storitev. • S skrbno načrtovano izgradnjo plinovodov in sodelovanjem strokovnih služb v Mestni občini Maribor, in Občini Ruše smo plinovode gradili na področja kjer pričakujemo tudi večje priključevanje odjemalcev v naslednjem obdobju.
http//: www.plinarna-maribor.si TEHNIČNE KARAKTERISTIKE,TLAKI, LASTNOSTI ZEMELJSKEGA PLINA • Zemeljski plin (ZP) je fosilno gorivo, sestavljeno iz mešanice ogljikovodikov, ki ga pridobivamo iz vrtin na plinskih ali naftno plinskih poljih. Vsebuje do 98 % metana (CH4) v manjših količinah pa so še etan, propan, butan, ogljikov dioksid in dušik. Je energent, ki pri optimalno nastavljenem obratovanju doseže visoke izkoristke pri ogrevanju prostorov, kuhanju in pripravi tople sanitarne vode, je okolju najmanj škodljiv in najcenejši v primerjavi z ostalimi energenti. • Zemeljski plin je nestrupen plin, lažji od zraka, ki je v določenem razmerju (4 - 16 vol %) z zrakom eksploziven. Je brez vonja, zato mu zaradi varnostnih razlogov dodajamo v ustreznem razmerju odorans (tetrahidrodiofen ali merkaptan), značilen vonj, po katerem zaznamo prisotnost plina. • Lokalni distributerji kot je tudi Plinarna Maribor, oskrbujejo svoje odjemalce široke potrošnje za namen kuhanja, tople vode in ogrevanja po plinovodnem omrežju, ki je zgrajen iz jeklenih in v zadnjih letih vse bolj uporabljenih plastičnih cevi iz polietilena oznake PE različnih premerov in tlakov.
http//: www.plinarna-maribor.si SPLOŠNI IN TARIFNI POGOJI ZADOBAVO INODJEM ZEMELJSKEGA PLINA IZ OMREŽJADISTRIBUTERJA PLINARNE MARIBOR, d. d., NAOBMOČJU KONCESIONIRANE DEJAVNOSTI • Splošni in Tarifni pogoji so bili izdani na podlagi Koncesijske pogodbe za vsako distribucijsko področje posebej MOM, Občino Ruše in Občino Hoče Slivnica. Sedaj so v pripravi novi pogoji na osnovi podzakonskih aktov iz Energetskega zakona. • Na osnovi spreminjajoče se zakonodaje, so v pripravi: • Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje ZP • Splošni pogoji za dobavo in odjem ZP iz distribucijskega omrežja in • Tarifni sistem za distribucijsko omrežje zemeljskega plina
http//: www.plinarna-maribor.si • Omenjeni dokumenti nam bodo služili za unificiranje postopkov ter pravila za medsebojno sodelovanje odjemalec - distributer - izvajalec. • Ti dokumenti so pripravljeni in čakamo na ustrezna soglasja s strani JARSE. • To so dokumenti, ki jih narekuje nova zakonodaja in s katerimi si bomo “olajšali delo” na distribucijskem sistemu in delo z našimi odjemalci ter ostalimi, ki so na kakršenkoli način povezani s plinom. • Knjižico Splošnih in Tarifnih pogojev dobi vsak novi odjemalec, ki sklene s Plinarno Pogodbo o dobavi zemeljskega plina. • Sklenjena pogodba o dobavi zemeljskega plina in prejeta knjižica s Splošnimi in Tarifnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz omrežja distributerja Plinarne Maribor na območju koncesioniranih dejavnosti so pogoj za vsakega odjemalca, da imajo varno zgrajeno napeljavo in postavljena trošila, ter so ustrezno poučeni s strani dobavitelja plina oz. tistega, ki jim je notranjo napeljavo izvedel o pravilnem rokovanju s trošili in ravnanju ob morebitni zaznavi vonja po plinu.
http//: www.plinarna-maribor.si Strategija oskrbe z zemeljskim plinom - ReNEP • Sektor energetike, ki se mu obetajo največje spremembe • organiziranje in delovanje (Direktiva 2003/55/EC, o splošnih pravilih za notranji trg zemeljskega plina) • povečana poraba plina v projekciji energetske bilance • Glavna usmeritev energetske politike pri zemeljskem plinu • zagotoviti zanesljivost in konkurenčnost oskrbe z ZP • Projekcije rabe zemeljskega plina do leta 2015
http//: www.plinarna-maribor.si TRŽIŠČE ZP V SLOVENIJI Skupna letna prodaja v 2004 znaša več kot 1 milijardo m3 plina v Sloveniji. Povečanje prodaje napram letu 2003 je bila zaradi večje industrijske proizvodnje in konkurenčne prodajne cene plina. • Ker je plin vse bolj prisoten v slovenskem energetskem sistemu, saj z njim pokrivamo približno 14 % potreb po primarni energiji, ga že uporabljajo v več kot 50-ih občinah. • Distribucijska podjetja, od tega nas je 15 združenih v Gospodarsko interesno združenje distribucije zemeljskega plina (GIZ DZP) oskrbujemo že več kot 114.000 svojih gospodinjskih in upravičenih odjemalcev preko distribucijskega omrežja skupne dolžine 2.465 km že v več kot 50-ih občinah v katerih živi približno 1 milijon prebivalcev. V skupni prodaji plina v Sloveniji je delež široke potrošnje 21 % oz. 215 milijonov m3 letno (v letu 2000) oz. v letu 2005 že 275 mio m3, kar prikazujem v naslednjih tabelah.
http//: www.plinarna-maribor.si TRŽIŠČE ZP V SLOVENIJI Vir:Geoplin Letno poročilo 2000
http//: www.plinarna-maribor.si TRŽIŠČE ZP V SLOVENIJI Vir:Geoplin Letno poročilo 2004
http//: www.plinarna-maribor.si TRŽIŠČE ZP V SLOVENIJI • Hiter razvoj distribucijskega omrežja (lokalni distributerji, koncesionarji ali komunalna podjetja) po slovenskih občinah vse bolj vpliva na dnevno dinamiko prodaje, ki je v neposredni povezavi z zunanjimi temperaturami. Obseg prodaje plina je predvsem odvisen od naslednjih dejavnikov, ki veljajo tudi za lokalne distributerje: • priključevanja novih odjemalcev in • zunanje temperature, • konkurenčnosti cene plina (predvsem v primerjavi z ELKO). • Trenutno so veliki napori usmerjeni v vzdrževanje in nadaljnji razvoj plinovodnega omrežja tako doma kot tudi po svetu. Sama hitrost izvedbe predvidenih projektov pa je odvisna od cenovne politike in oblikovanja cene zemeljskega plina.
http//: www.plinarna-maribor.si CENA ZP V SLOVENIJI • Cena plina na slovenski meji je odvisna od: • gibanje svetovne cene nafte, • gibanje tečaja ameriškega dolarja in EUR - a, • napovedanega pogodbenega odjema, • dejansko doseženega odjema, • časovnega odjema (dnevni, mesečni in letni odjem), • stroškov izgub plina in • stroškov prenosa, skladiščenja in prodaje plina. • Bodoči razvoj konkurence bo na slovenskem trgu zelo odvisen od cen na svetovnem tržišču, ki se lahko znižajo samo v primerih velikega odjema, kar bo imelo za posledico združevanje podjetij, ki se z distribucijo ukvarjajmo (kot primer strateško partnerstvo), bistveno manj pa bodo na ceno vplivali stroški dela za odjemalca.
http//: www.plinarna-maribor.si VELJAVNI PREDPISI Predpisi, ki jih moramo pri distribuciji zemeljskega plina uporabljati in zajemajo področja od standardizacije, izgradnje plinovodov in napeljav so: • Evropska plinska direktiva (2003/55/EC), • Energetski zakon, s podzakonskimi akti • Obligacijski zakonik, • Zakon o varstvu potrošnikov, • Zakon o graditvi objektov, • Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča, • Pravilnik o podrobnejši vsebini tehnične dokumentacije, • Pravilnik o strokovni izobrazbi in opravljanju preizkusa znanja delavcev, ki ravnajo z nevarnimi snovmi, • Pravilnik o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem usposabljanju in načinu preizkusa znanja delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, • Zakon o gospodarskih javnih službah, • Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do 16 bar, • DVGW – TRGI 1986/96 • Tehnične smernice distributerja Plinarne Maribor (objavljene na internet strani www.plinarna-maribor.si in drugi).
http//: www.plinarna-maribor.si ZELENA LISTINA • Zelena listina vsebuje naslednje dolgoročne strategije: (Vir: Green Paper: Towards a European strategy for the security of energy supplay, Luxembourg, November 2000) Potrebno je spremeniti obnašanje odjemalcev in sicer z ustrezno davčno politiko s katero je možen boljši nadzor odjema in sprejemljiv za okolje. Obdavčitve se utemeljujejo predvsem s stališča kaznovalne politike zaradi kaznovanja vpliva škodljivih snovi na okolje. Poudarek je na energetsko varčevalni politiki. S ponudbo in porabo energije se je potrebno boriti proti globalnemu segrevanju ozračja. Poudarek je na razvoju novih in obnovljivih virih energije. • Ker je EU močno odvisna od uvoza energije, saj bodo trenutne potrebe iz 50 % narasle v letu 2030 kar na 70 % potreb po energiji, se bo moralo vlagati ogromna finančna sredstva v zastarelo infrastrukturo. Analiza v Zeleni listini je pokazala, da: ·ima EU zelo majhen vpliv na ponudbo energije, ·bodo viri energije kot sta nafta in plin še dolgo nezamenljivi, ·morajo dolgoročne ponudbe energije upoštevati Kjotski protokol, ·da bo EU vedno bolj odvisna od uvoza energije ne glede na predvideno širitev in ·EU lahko ukrepa na strani porabe pretežno z ustreznim opozarjanjem na varčevanje in davčno politiko.
http//: www.plinarna-maribor.si ZELENA LISTINA • Zaradi takšne odvisnosti je EU trg vedno bolj odprt zaradi višanja trenda porabe in s tem privlačen za zunanje ponudnike za izdelavo novih projektov. Parametri, ki bodo odločilno vplivali na odločitve, koliko investirati v infrastrukturo so: ·nivo cen in usmerjanje cen energije ter davkov, ·tehnično, ekonomsko in politično tveganje, ·tehnološki razvoj (boljši izkoristki in manjši stroški), ·strategije obstoječih in novih udeležencev na trgu, ·projektna organiziranost in finančne možnosti ·dolgoročna okoljska politika
http//: www.plinarna-maribor.si EVROPSKA PLINSKA DIREKTIVA • Evropska plinska direktiva (2003/55/EC) je s 01. 07. 2004 narekovala odpiranje trga zemeljskega plina za vse odjemalce kot upravičene, razen za gospodinjstva, katera pridejo na vrsto 01. 07. 2007. Vstop Slovenije v EU je bilpogojen tudi s sprejemom evropske zakonodaje. Evropsko plinsko direktivo povzema Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04). Energetski zakon, vključno s spremembami in dopolnitvami je najpomembnejši akt, ki že vpliva in bo v prihodnje imel še močnejši vpliv na pogoje oskrbe z zemeljskim plinom. S svojimi določili ureja delovanje plinskega sektorja in zagotavlja pogoje za varno in zanesljivo oskrbo s plinom po tržnih načelih.
http//: www.plinarna-maribor.si PRILAGAJANJE NOVIM RAZMERAM • Poleg notranjemu reorganiziranju vidimo tudi nujno povezovanje s podjetji, ki imajo pomembno vlogo na energetskem področju. V ta namen smo skupaj s podjetjema Elektro Maribor in Toplotno oskrbo Maribor ustanovili skupno podjetje MOJA ENERGIJA. MOJA ENERGIJA je skupno podjetje treh partnerjev, ki v Mestni občini Maribor predstavljajo “mestno energetiko”. Plinarna Maribor, Elektro Maribor in Toplotna oskrba Maribor s svojo ponudbo zagotavljajo večino potreb po energentih v mestu, povezana preko skupnega podjetja pa predstavljajo trdnejšo strukturo ob prehodu na skupni odprt evropski energetski trg.
http//: www.plinarna-maribor.si MOJA ENERGIJA • V skupno podjetje je vsak partner poleg osnovnega finančnega vložka s pričakovanji po določenem donosu, prinesel tudi specifična znanja, know-how in samo tržno pozicijo v smislu upravljanja mestne oziroma državne energetske infrastrukture na področju mesta Maribor. • Pomemben učinek ob vse večjih klimatskih spremembah ima optimiranje odstopanj od napovedanih diagramov porabe energije in uporaba računalniških orodij za optimiranje napovedane proizvodnje in prodaje posameznih produktov v odvisnosti od temperaturnih napovedi, tako za skupno podjetje kot za vsako od treh partnerskih podjetij posebej.
http//: www.plinarna-maribor.si MOJA ENERGIJA • Projekt izgradnje kogeneracije s plinskimi motorji v energetski sistem Javnega podjetja TOPLOTNA OSKRBA, d. o. o., Maribor (TOM) in je že izveden. • Projekt izgradnje kogeneracije na lokaciji PRISTAN V obeh projektih mora zahtevana zmogljivost nove naprave oziroma električna moč ustrezati razpoložljivemu odjemu toplote z upoštevanjem izbrane tehnične rešitve in zadostiti zahtevam za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije. Nameravani projekti sledijo temeljnim usmeritvam Republike Slovenije, izhajajočih iz sprejetega Nacionalnega energetskega programa, ko le ta govori o zagotavljanju energetske neodvisnosti z investicijami v nove proizvodne kapacitete z visokimi izkoristki in z okoljsko sprejemljivimi tehnološkimi rešitvami.
http//: www.plinarna-maribor.si ZAKLJUČEK • V prihodnje bo dejavnost oskrbe z zemeljskim plinom odvisna od novih pravil, ki jih je za to področje že uveljavila EU s sprejetjem Evropske direktive za področje plinastih goriv ter določil Energetskega zakona. • Pred zadnjo fazo odpiranja trga zemeljskega plina (za gospodinjstva), je potrebno proučiti tržni položaj in pripraviti nove strateške usmeritve kot odgovor na izzive, ki jih liberalizacija prinaša. • Mednarodne izkušnje z odpiranjem trga zemeljskega plina so različne. Segajo od vzpostavitve zelo intenzivne konkurence (Velika Britanija) z visokim odstotkom prehodov med dobavitelji, do močne koncentracije (Avstrija) in praktično nične mobilnosti kupcev. • Bistveno spremembo tržnega položaja tako za kupce kot za dobavitelje zemeljskega plina predstavlja vsem pod enakimi pogoji dostopen prenosni in distribucijski sistem.
http//: www.plinarna-maribor.si • Upravljanje z omrežjem na državni (prenosno) in lokalni ravni (distribucijsko) ostaja regulirana dejavnost, pri kateri ima regulator pooblastila regulirati cene storitev povezanih s prenosom in distribucijo zemeljskega plina od dobavitelja do kupca. Predlagana metodologija določanja cen temelji na predpisani donosnosti kapitala, regulator pa ima pravico ukrepati v kolikor ugotovi večjo donosnost tudi tako, da pretekle rezultate upošteva pri določanju tekočih cen. Predlagana predpisana donosnost je po prvih indikacijah relativno nizka. • Predvidevamo, da bo zaradi odprtja trga prišlo do intenzivnega konkurenčnega boja za povečanje števila zanimivih odjemalcev (z letnim odjemom nad 100.000 m3), saj bodo dobavitelji zemeljskega plina poizkušali unovčiti tržno priložnost, ki se odpira ob liberalizaciji.
http//: www.plinarna-maribor.si Kot je bil zagotovo premog dominantni vir energije v 19. stoletju, nafta v 20. stoletju bo pripadalo 21. stoletje zemeljskemu plinu in zato ga upravičeno imenujemo energent tretjega tisočletja. Zahvaljujem se vam za vašo pozornost.
