Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo

1. NOVA EKONOMSKA GEOGRAFIJA NOVI GOSPODARSKI ZEMLJEVID SVETA Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za geografijo doc.dr. Lučka Lorber Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

2. Besedi EKONOMSKA GEOGRAFIJA izhajata iz grškega jezika: EKONOMSKA prihaja iz grške besede 0IKOS, kar pomeni DOM. Uporabljamo jo zato, ker so ekonomske zadeve, zadeve, ki se nanašajo na zahteve gospodinjstva – za zadovoljevanje lastnih in družinskih potreb. Upoštevamo, da je uporaba smiselno prenesena na lokalni nivo.

3. GEOGRAFIJA prihaja iz grške besede GEOS, kar pomeni ZEMLJA. Uporabljamo jo zato, ker imajo geografske zadeve opraviti z zemljo in prostorsko ureditvijo. Upoštevamo, da pojem geografija obravnava zadeve v širšem spektru od lokalnega – regionalno, nacionalno ali globalno. Z eno besedo EKONOMSKA GEOGRAFIJA obravnava gospodarske spremembe v globalnem svetu.

4. GEOGRAFIJA EKONOMSKA GEOGRAFIJA EKONOMIJA Proučevanja lokacijskih faktorjev razmestitve proizvodnih dejavnosti so pripeljale tako geografe kot ekonomiste v slepo ulico. Namreč brez znanj geografije ekonomisti niso mogli razložiti družbenih sprememb v okolju (prostoru). Na drugi strani pa geografi ne najdemo poti v obrazložitvah prostorskih sprememb brez znanja ekonomije. Paradoks je razrešil kasnejši nobelovec za ekonomije in vodilni teoretik nove znanstvene discipline KRUGMAN v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Uveljavil je pojem Nova ekonomska geografija, ki v ekonomske analize uvaja prostor na lokalni, regionalni in globalni ravni.

5. Tudi v globaliziranem svetu so gospodarske aktivnosti geografsko lokalizirane a) Vertikalna dimenzija b) Horizontalna dimenzija c) Globalni sistem Nacija Lokalna skupnost Regija Posamezni proizvodni in uslužnostni sektorji Globalna proizvodnja/ Teritorialni sistemi na Globalna proizvodnja/ blagovna veriga različnih geografskih nivojih blagovna veriga Slika: Dimenzija medsebojnih povezav globaliziranega gospodarstva. Vir: deloma Humbert, M. 1994: Strategicindustrialpolicies in a globalindustrialsystem. Teritorialni sistem

6. Vprašanja, ki jih bomo obravnavali: • Kaj je Nova ekonomska geografija? • Zakaj je nastala? • Katera so področja raziskav? • Na katera vprašanja nam odgovori? • Kakšno vlogo ima globalizacija? • Kakšen bo nov gospodarski zemljevid sveta? Kaj smo učili do danes? Kaj moramo učiti danes? O čem moramo misliti jutri?

7. Zavedati se moramo, da smo del evropskih (svetovnih) integracij. Slovenija kot majhna država (odvisna od izvoza) mora še toliko bolj biti odprta v svet. Kaj to pomeni! Iskati moramo svoje priložnosti in prepoznati konkurenčne prednosti obstoječih virov ter najti tržne niše v globalnem gospodarstvu. Zakaj? Za bodočnost Slovenije, višji standard in kvaliteto bivanja. Torej, prekiniti je potrebno z miselnostjo, da je delovno, energetsko in surovinsko intenzivna proizvodnja naša bodočnost. Naša bodočnost je v širjenju storitvenih in proizvodnih dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Na vse te dileme nam daje odgovore Nova ekonomska geografija.

8. Svetovni dogodki nam dokazujejo, da prihaja zaradi globalizacije in odprtega gospodarstva do prerazporeditve centrov gospodarske moči. • Svetovni trendi so se spremenili in na njih so vplivali ključni dogodki: 11. september 2001 v ZDA in svetovna ekonomska kriza leta 2008. • Brez razumevanja Ekonomske geografije, ki temelji na: • zgodovinskem pregledu in analizi razvoja glavnih gospodarskih dejavnosti, • različnih družbenih sistemih, • propadu klasičnih industrij v razvitih državah, • širjenju uslužnih dejavnosti, • informatiki, • finančnem sektorju • globalizaciji… • ne moremo najti odgovorov, kako postati družba znanja in blagostanja.

9. Glavna naloga učiteljev ekonomske geografija je, da dijake seznanimo z najnovejšimi svetovnimi trendi, da jih previdno opozorimo na zgrešen povojni razvojni model, da poudarimo individualnost in prekinemo z miselnim vzorcem razvoja gospodarstva od zgoraj navzdol z novo paradigmo - razvoj od spodaj navzgor. V praksi to pomeni, da morajo priti pobude iz lokalne skupnosti. Lokalna okolja morajo prepoznati svoje prednosti.

10. Naloga ekonomskih geografov je, da mladim posredujemo znanje, kako lahko aktivno vplivajo na sooblikovanje razvoja lokalne skupnosti in družbe. Naše učne vsebine morajo biti oblikovane tako, da s kritičnim pristopom prikažemo razvojne faze gospodarstva, njihov vpliv na razvoj prostora. Z razumevanjem zakonitosti gospodarskega razvoja in njegovega vpliva na okolje bodo mladi razumeli, kaj je potrebno storiti za dosego širših družbenih in lastnih ciljev za dosego višje kulture bivanja.

11. Ekonomska geografija je študij o lokaciji, distribuciji in prostorski razmestitvi gospodarskih dejavnosti po svetu. Predmet preiskave je odvisen od metodološkega pristopa raziskovalca. Neoklasični teoretiki lokacije, so sledili tradiciji Alfreda Weber-ja, osredotočeni na proučevanje industrijskih lokacij zuporabo kvantitativnih metod. Po letu 1970 sta se uveljavili dve novi teoriji, ki sta bistveno spremenili vedo: marksistična politična ekonomija, ki se razvija na osnovi dela Davida Harveya, in Nova ekonomska geografija, ki v svojih raziskavah upošteva socialne, kulturne, in institucionalne dejavnike pri prostorskih analizah gospodarstva.

12. Ekonomska geografija se običajno obravnava kot del geografije, čeprav so ekonomisti, kot so Pavel Krugmanin Jeffrey Sachs z uporabo geografskih metod dejansko postavili teoretične temelje nove ekonomske geografije. Tako Krugman zahteva prostorsko razmišljanjepri obravnavi ekonomskih analiz mednarodne trgovinske teorije imenovane "nova ekonomska geografija„. S tem ekonomisti v svoje raziskave neposredno vključujejo pristope in metode geografije, ki se imenuje "ekonomska geografija‘‘. S tem je povezal znanja ekonomije z geografijo.

13. Ekonomska geografija je zelo široko znanstveno področje. Uporabljajo in razvijajo se različne metodologije tako iz področja ekonomije kot geografije za preučevanje ekonomskih pojavov v svetu, različni pristopi so se razvijali skozi čas. • Teoretična ekonomska geografija razvija teorije o prostorski ureditvi in porazdelitvi ekonomskih dejavnosti. • Regionalna ekonomska geografija proučuje gospodarske razmere posameznih regij in držav sveta. Ukvarja se z gospodarsko regionalizacijo in lokalnim gospodarskim razvojem.

14. • Zgodovinska ekonomska geografija raziskuje zgodovino in prostorski razvoj gospodarskih struktur. Z uporabo zgodovinskih podatkovpojasnjuje zakaj je prišlo do zgoščevanja prebivalstva in gospodarskih dejavnosti na določenih prostorih. Proučuje regionalne specializacije proizvodnje in kateri dejavniki pojasnjujejo te spremembe. • Vedenjska ekonomska geografija, preučuje kognitivni proces osnovnih prostorskih obrazložitev, ki so odločale o odločitvah posameznikov in podjetij pri izbiri lokacije namestitve gospodarskih subjektov.

15. Razvojni viri • Naravni viri • - Obnovljivi viri • Primeri: prst, voda, gozdovi… • - Neobnovljivi viri – po uporabi jih ni več. • Primeri: fosilna goriva (nafta, premog, • zemeljski plin), rudnine (zlato, železo, baker, • boksit….) • Človeški viri • - Človek in njegov um, • človeški viri so odvisni od stopnje izobrazbe, • ali so kvalificirani ali nekvalificirani in ali • imajo podjetniške ali vodstvenimi lastnostmi.

16. Kapitalski viri • Kapitalski viri so tisti viri, ki jih uporabimo, da dosežemo novo dodano vrednost (denar ali orodja). • Ključna lastnost kapitala je razpoložljivost finančnih virov (krediti, NTI – neposredne tuje investicije…), nivo infrastrukture, razpoložljivost in uporaba orodij, strojev in tehnologij. • Trije osnovni nivoji gospodarskih dejavnosti • Primarne dejavnosti • Sekundarne dejavnosti • Terciarne dejavnosti

17. Energetski viri in tehnologije • - Les – zmanjševanje gozdnih površin, • - premog – onesnaženje okolja, problemi rudarjenja, tekmovanje z nafto in plinom, • - nafta – transport, okoljski pomisleki, • - jedrska energija – možnost kontaminacije, odpadki, • - sončna in energija vetra – stroški, estetski videz.

18. Vzorci rabe zemljišč • Večina gospodarskih dejavnosti se je razvila v relativni bližini naravnih virov • (premog/jeklarstvo, žitarice/živinoreja, ribištvo/oceani, hidroelektrarne/proizvodnja aluminija…). • Vse države nimajo na razpolago dovolj lastnih virov, ki jih uporabljajo (Japonska ima omejene naravne vire pa je kljub temu med vodilnimi industrijskimi državami in Združeni arabski emirati, ki imajo ogromno nafte in skromno razvito industrijo).

19. Primeri povpraševanja novih tehnologij po naravnih virih • Nekatere nove tehnologije so spodbudile povpraševanje po določenih naravnih virih • (parni stroj/premog, stroj z notranjim • izgorevanjem/nafta, plin, računalniški čipi/silicij, • …ter po usposobljeni delovni sili.

20. Stroški in koristi od rabe naravnih virov • Stroški: • - izčrpavanje virov, • - uničevanje okolja, • - zdravstveni problemi. • Koristi: • - omogočajo proizvodnjo blaga in storitve, • - kreirajo zaposlitvene možnosti, • - pripomorejo k razvoju novih tehnologij.

21. Učinki neenakomerne razporeditve virov: • Ker so viri neenakomerno razporejeni po državah sveta se dogajajo naslednji procesi: • - soodvisnost med narodi – mednarodna trgovina, - neenakomerni razvoj (bogate in revne države), • - proizvajalci in porabniki energentov, • - imperializem (ena država dominira drugim), • - konflikti nad kontrolo virov (primer: nadzor nad viri vode na Golanski planoti – izraelsko - arabski spor).

22. Razlike med razvitimi in državami v razvoju: • razviti imajo boljši dostop do naravnih in kapitalskih virov, • razviti vlagajo več v razvoj tehnologij in infrastrukturo, • razviti imajo bolj usposobljeno in izobraženo delovno silo, • razviti imajo višji nivo gospodarskega razvoja, • razviti imajo višji življenjski standard in boljšo kvaliteto življenja. • Kateri so indikatorji gospodarske razvitosti? • Je država bolj urbana ali ruralna? Razvite države so na splošno urbanizirane. • V katerem sektorju gospodarskih dejavnosti dela večina delovne sile? Večina ljudi v razvitih državah dela v sekundarnem in terciarnem sektorju. • Večina razvitih držav ima višji GDP. • Večini razvitih držav ima visoko izobraženo prebivalstvo.

23. Indikatorji življenjskega standarda in kvalitete bivanja • Narod ima visok življenjski standard in kvaliteto bivanja če ima: • - nizko rast prebivalstva, • - enakomerno distribucijo starostnih skupin • - visoko stopnjo pismenosti, visoko, pričakovano življenjsko dobo in visok delež urbanega prebivalstva, • nizko smrtnost dojenčkov. • Zakaj države trgujejo? • - uvažajo dobrine in storitve, ki jih potrebujejo, • - izvažajo dobrine in storitve s katerih prodajo ustvarjajo dobiček.

24. Kaj vpliva na gospodarske aktivnosti? • - Dostop držav do človeških, naravnih in kapitalskih virov. • - Imajo usposobljeni in izobraženo delovno silo? Imajo naravne vire? Ali imajo sodobno prometno in komunikacijsko omrežje, ki ni zastarelo ali sploh ne obstaja? Ali imajo dostop do novih tehnologij? • - Lokacija držav in možnosti menjave. • Ali so ozemeljsko zaprte? So obalne ali kopenske države? Kako blizu so pomorskim potem? Kakšen je dostop do komunikacij? • - So članice političnih ali gospodarskih zvez, ki omogočajo lažji dostop k trgom? • (EU, NAFTA….)

25. Kaj so primerjalne prednosti? • Primerjalna prednost pomeni, da država izvaža dobrine in storitve po relativno nižjih stroških kot ostale države. • Kakšen je učinek primerjalnih prednosti? • - omogoča državam proizvodnjo blaga in storitev, ki ustvarjajo dobiček, • - vplivajo na razvoj industrije (jeklo, letala, avtomobili, obleke), • - vzpodbujajospecializacijo in učinkovito rabo človeških virov.

26. Primeri držav in njihova raba virov: • - Japonska – visoko industrializirana kljub omejenim naravnim virom, • - Rusija – ima mnogo naravnih virov, ki pa jih ne izkorišča dovolj gospodarsko učinkovito, • - Združene države Amerike – imajo močno razvito raznoliko industrijo in servisne storitve, obilje naravnih virov. • - Švica – omejene količine naravnih virov, vendar proizvajajo blago za globalni trg. • - Slovenija – omejene količine naravnih virov, neustrezna struktura proizvodnje, odvisna od razmer na tujih trgih zaradi visokega deleža izvoza blaga v BDP.

27. Kakšne so posledice neenakomerne razporeditve naravnih virov? • Neenakomerna razporeditev naravnih virov je vzrok, da so se države specializirala v proizvodnji blaga in storitev. Hkrati pa je to gibalo medsebojne trgovine, ki pa za nekatere države pomeni profit.

28. Kako se je gospodarska interakcija spreminjala skozi čas? • - delo se je selilo iz individualnih domov v tovarne in pisarne - uporaba telekomunikacij, • - migracija delovne sile iz agrarnih v urbana območja, • - industrializirane države selijo delovno intenzivne panoge v države v razvoju, • - širijo se gospodarske povezave – najnovejša je BRIKS – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika, • - razvija se storitveni sektor, • - finančna uslužnostna omrežja in mednarodne banke pridobivajo na moči.

29. - proizvodnja postaja mednarodno razpršena (primeri: letalska industrija, elektronika, avtomobili, tekstilna industrija – design Italija, proizvodnja Daljni vzhod…) namesto da je vse narejeno na eni lokaciji, • - sodobno prometno omrežje, ki omogoča hitro in učinkovito menjavo blaga in storitev, • - razširjenost blagovnih znamk in globalni marketing… • Primeri gospodarskih zvez: • EU – Evropska Unija • NAFTA – Severno ameriški trgovski sporazum o prosti trgovini • OPEC – Organizacija izvoznic nafte • ASEAN – Zveza Jugovzhodnih azijskih nacij

30. Globaliziran svet Preferenčna območja Karibski bazen Hrvaška 12 novih. čl. Švedska NAFTA + ZDA, Evro območje Trans-atlantsko Kanada, 17 partnerstvo Mehika & VB NAFTA Čile Mercosur Vz. Evropa Turčija Ostala Latinska Amerika ASEAN / AFTA Kitajska Slika: Kompleksne povezave znotraj in med regionalnimi gospodarskimi bloki Vir: Cable, 1999 Danska Argentina APEC Evropsko - azijski dialog

31. Prednosti gospodarskih zvez za države članice: • - omogočajo bolj učinkovito in povezano proizvodnjo, • - imajo dostop do večjega trga, • - imajo dostop do človeških, naravnih in kapitalskih virov brez omejitev, • - imajo večji vpliv na svetovni trg.

32. Slabosti gospodarskih zvez: • - povzročajo propad nekaterih industrij, • - nekatere industrije se koncentrirajo v določenih državah in pozablja se na majhne države, • - agroindustrijanadomešča družinske kmetije, • - težave pri oblikovanju in strinjanju skupne gospodarske politike.

33. Širjenje industrijske revolucije

34. Globalna širitev industrijske revolucije

35. Clark-Fisherjevmodelstrukturnih sprememb Usluge Delež BDP Proizvodnja Kmetijstvo Čas

36. Bogati sever in revnejši jug – druga polovica 20. stoletja BRIKS

37. Velikost glede na BDP, leto 1995 Relativna velikost držav prikazuje relativno velikost BDP

38. Alternativni pogled na svet BDP na osebo v PKM, 2000

39. BDP posameznih držav sveta Podatki se nanašajo na leto 2005 (World bank), danes bi bila slika malo drugačna saj bi prikazana velikost Kitajske in Indije in še nekaterih držav bila večja.

40. Smeri direktnih tujih investicij, leto 2005 Smeri direktnih tujih investicij velike prejemnice ostale prejemnice iz ZDA iz Evrope iz Japonske

41. Gospodarska TRIADA

42. Tokovi neposrednih tujih naložb

43. Globalna triada – koncentracija svetovnega BDP in izvoza Vir: WTO 2004, WorldTradeReport, World Bank

44. Rast izvoza po regijah Vzhodna Azija? Milijarde $

45. Ne samo računalniki - živahni trgovski tokovi v Vzhodni Aziji, ki jih vzpodbujata Japonska in Kitajska

46. BDP na prebivalca, rast po regijah in ekonomskih skupinah po obdobjih v % Afrika Amerika Zahodna Azija Vzhodna in Južna Azija Svet Razvita gospodarstva Gospodarstva v tranziciji Razvijajoča se gospodarstva

47. Delež vodilnih držav v svetovnem nominalnem BDP za države s top 10 najvišjimi nominalni BDP v letu 2010, od leta 1980 do leta 2010 s projekcijami Mednarodnega denarnega sklada do leta 2016. Države, označene z zvezdico, niso članice G8 (Kitajska, Brazilija in Indija). Sive črte prikazujejo dejanske vrednosti v ameriških dolarjev.

48. Države BRIKS ( Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika– razvojni bum S

49. Najnovejše stanje gospodarstev sveta - ocene 2012 Recesija Okrevanje Ekspanzija V nevarnosti Vir: Moody‘s bonitetna hiša

50. Globalna proizvodnja