SPP IN KLINIČNE POTI: DOSEDANJI RAZVOJ IN POGLED NAPREJ

1. SPP IN KLINIČNE POTI: DOSEDANJI RAZVOJ IN POGLED NAPREJ Mag. Bojan Grulović, dr. med., specialist ginekologije in porodništva Splošna bolnišnica Brežice

2. Potek uvajanja SPP v naši bolnišnici • Potreba po bolnišnici v Brežicah se je pojavila že v začetku 19. stoletja • Območje bolnišnice je regija Posavje, 15% programa pa opravimo še za paciente iz ostalih regij. Največ teh je za prospektivni program akutne bol. obravnave • Bolnišnica ima 137 plačanih postelj, letno opravimo 6400 SPP primerov, od tega 8 % v dnevni bolnišnici • Razvrščanje zdravstvenih obravnav v skupine primerljivih primerov smo v naši bolnišnici uvedli leta 2004, sicer aktivno sodelujemo na tem področju od leta 2002

3. Potek uvajanja SPP v naši bolnišnici • Povprečna planirana utež v zadnjih petih letih je bila približno enaka, kar pomeni zelo dobro pripravo bolnišnice in osebja za evidentiranje SPP (MKB dg. in klinični postopki) • Podpiramo namen uvedbe obračuna SPP, da se za enako oz. primerljivo storitev dobi enako plačilo,vendar bi bilo potrebno ugotoviti dejansko upravičeno število obteženih primerov

4. Koristi uvedbe SPP • Uvedba sistema SPP je omogočila večjo učinkovitost bolnišnice, tako z vidika stroškov kot z vidika kakovosti zdravljenja • Uvedba sistema SPP je omogočila preglednost, pravičnost – denar sledi bolniku in primerljivost (organizacijsko, finančno in strokovno) • Sistem SPP povečuje skrb za dobro klinično dokumentacijo in transparentne podatke bolnišničnih obravnav • Na sistem SPP so vezane klinične poti kot izboljšave delovnih procesov • Uvedba sistema SPP je pripeljala do skrajšanja ležalnih dob, kar ni vplivalo na kakovost storitev

5. Slabosti uvedbe SPP in predlogi za izboljšave • Sistem SPP naj bi vzpostavil dober odnos med ceno in stroški primera • Predlagamo izvedbo ustreznih stroškovnih analiz, ki bi podprle novo prerazporeditev višine in cene uteži, npr. porod z V.E. • Potrebno bo še naprej izvajati nadzor nad kodiranjem in ustrezno izobraževati ljudi

6. Ocena potrebe po uvedbi ambulantnih SPP • Ključni cilj uvedbe sistema ambulantnih SPP bo izboljšava preglednosti in pravičnosti razporejanja zdravstvenih sredstev ter plačevanja storitev, ki bodo temeljile na enotnih merilih • V ginekologiji in kirurgiji lahko ambulantno opravimo več posegov, ki pa po obstoječem sistemu financiranja specialistične ambulantne dejavnosti ne pokrije niti direktnih stroškov (op. karpalnega kanala, HSC) • Enako velja tudi za internistične stroke (aplikacija dragih zdravil, bolečina v prsih)

7. Dosedanji obseg uporabe kliničnih poti • Lastnost klinične poti je več-disciplinarnost, kar smo upoštevali tudi pri oblikovanju naših kliničnih poti • V bolnišnici za vsako klinično pot oblikujemo delovno skupino (zdravnik, medicinska sestra, zdravstveni administrator in drugi) • Pri izdelavi se opiramo na smernice zdravljena bolezni, v pomoč so nam standardi kakovosti in standardizirani načini zdravstvene nege

8. Dosedanji obseg uporabe kliničnih poti Imamo izdelanih kar nekaj kliničnih poti: • zdravljenje akutnega koronarnega sindroma z dvigom ST spojnice • prekinitev zgodnje nosečnosti z zdravili • operacija sindroma karpalnega kanala • operacija dimeljske kile • LPSC holecistektomija • zlom kolka • artroskopija kolena • obravnava bolnika s kirurško indikacijo na otroškem oddelku

9. V kakšnem obsegu so klinične poti uvedene v rutino? Ugotavljamo, da so v naši bolnišnici klinične poti zaživele Premalo je prepoznaven namen in pomen njihovega uvajanja, zato predlagamo izboljšave

10. Koristi kliničnih poti • Potreba po sistematizaciji kliničnega dela in pripravi dokumentov, ki opisujejo zdravljenje bolnika • Z uvedbo kliničnih poti bomo zagotovili nadaljnjo rast kakovosti in varnost za bolnike (zmanjšali bomo možnost strokovnih napak) • Z razvojem kliničnih poti bomo lažje določili ceno posameznih zdravstvenih storitev, oz. klinična pot je dober pripomoček za izračun stroškov • Povezuje primarno, sekundarno obravnavo bolnika in nadzor po odpustu bolnika iz bolnišnice in na ta način prihrani stroške zdravljenja in zmanjša nepotrebne korake in postopke v obravnavi bolnika

11. Slabosti kliničnih poti • Zdravniki težimo po strokovni avtonomiji in visoki stopnji individualizma in smo zato manj naklonjeni sistematični ureditvi kliničnega dela • Dokumentiranje se šteje za obremenjujoč neprednostni privesek • Nepoznavanje bistva kliničnih poti celotnega udeleženega medicinskega osebja (zdravstveni tehniki, zdravniki)

12. Predlogi za izboljšave • Pred uvedbo, dobro seznaniti vse medicinske time udeležene v izvajanje klinične poti s pomenom in namenom klinične poti • Z uvajanjem seznaniti tudi bolnike • Tim za klinične poti opraviti analizo že obstoječih kliničnih poti • Dokončno oblikovanje klinične poti • Predstavitev klinične poti na strokovnem svetu in potrditev klinične poti kot obvezni sestavni del obravnave in dokumentacije bolnika • Elektronski vnos in dokumentiranje podatkov

13. Ali s strani plačnika obstajajo zadostne vzpodbude za razvoj SPP in kliničnih poti? • Vzpodbuda je nadzor nad enakomerno, s SPP pogojeno, razporeditvijo finančnih sredstev med vse bolnišnice, pod pogojem da je vrednost nacionalne uteži izračunana na podlagi dejanskih stroškov obteženega primera • Denar ni vse, ampak brez njega ne bomo zmogli nuditi z zakonom določene enake dostopnosti zdravstvenih storitev vsem zavarovanim osebam • Zavedamo se omejenih sredstev za zdravstvene storitve, vendar pričakujemo ustrezno plačilo opravljenih posegov, ki smo jih opravili na ambulantni način