1 / 55

POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI. Podiplomski študij psihologije. Teorije inteligentnosti. Pregled vsebine. Koncept sposobnosti in inteligentnosti Klasične teorije Novejše teorije Sekundarni faktorji inteligentnosti: Gf in Gc

dean-king
Télécharger la présentation

POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI Podiplomski študij psihologije

  2. Teorije inteligentnosti

  3. Pregled vsebine • Koncept sposobnosti in inteligentnosti • Klasične teorije • Novejše teorije • Sekundarni faktorji inteligentnosti: Gf in Gc • Najnovejše teorije: CHC, Gardner, Jensen, Sternberg, Perkins • Modeli multiple inteligentnosti: Gardner, Buzan, Keene • Kognitivni pristopi • Drugi modeli

  4. ----------- U S P E Š N O S T motivacija (kaj hočem) znanje (kaj znam) sposobnosti (kaj zmorem) dosežek Pojem sposobnosti

  5. Pojem inteligentnosti • Zgodnja pojmovanja • Od Galtona do Bineta • Definicije inteligentnosti

  6. Zgodnja pojmovanja inteligentnosti • Predznanstvena pojmovanja • Pojem sposobnosti v evolucijski teoriji • Vrste sposobnosti – umestitev inteligentnosti

  7. Od Galtona do Bineta • Francis Galton • zanimanje za sposobnosti • fiziološki koncept inteligentnosti (hitrost možganskih procesov) • neposredno merjenje • reakcijski in asociacijski časi • McKeen Cattell, Wissler • testno merjenje • Alfred Binet • teoretski in operacionalno psihometrični koncept (inteligentnost je to, kar meri moj test)

  8. Definicije inteligentnosti • Inteligentnost kot sposobnost prilagajanja • prilagajanje novim situacijam, iznajdljivost • Inteligentnost kot sposobnost mišljenja in reševanja problemov • inteligentnost kot sposobnost abstraktnega mišljenja (Terman) • Inteligentnost kot sposobnost učenja • Inteligentnost kot hitrost in točnost predelave informacij • Širjenje koncepta inteligentnosti • praktična inteligentnost, socialna inteligentnost, čustvena inteligentnost, moralna inteligentnost, umetna inteligentnost • Kulturni kontekst pojmovanja inteligentnosti • inteligentnost je to, kar v neki kulturi smatrajo za bistro (Gardner)

  9. s Klasična teorija - Spearmanov model • Charles Edward Spearman(1863-1945) • teorija dveh faktorjev • g faktor • s faktorji • Charles Edward Spearman (1904, 1927) • faktoriziral več testov • visoke korelacije med testi • skupni faktor prisoten pri vseh • pri vsakem ostaja nekaj neodvisne variance • vendar določeni testi korelirajo med seboj više, kot korelirajo z drugimi testi • kaj povzroča korelacije med testi • je en g faktor edina možna razlaga? • možnost metodološkega artefakta?

  10. T1 T2 T3 T4 T5 T6 T7 T8 T9 T10 T1 1,000 ,903 ,988 ,803 ,852 ,749 ,759 ,801 ,669 ,768 T2 ,903 1,000 ,884 ,827 ,771 ,688 ,626 ,746 ,689 ,691 T3 ,988 ,884 1,000 ,792 ,835 ,726 ,753 ,710 ,578 ,678 T4 ,803 ,827 ,792 1,000 ,662 ,641 ,570 ,643 ,762 ,606 T5 ,852 ,771 ,835 ,662 1,000 ,936 ,903 ,822 ,693 ,784 T6 ,749 ,688 ,726 ,641 ,936 1,000 ,805 ,775 ,757 ,719 T7 ,759 ,626 ,753 ,570 ,903 ,805 1,000 ,717 ,569 ,777 T8 ,801 ,746 ,710 ,643 ,822 ,775 ,717 1,000 ,902 ,974 T9 ,669 ,689 ,578 ,762 ,693 ,757 ,569 ,902 1,000 ,864 T10 ,768 ,691 ,678 ,606 ,784 ,719 ,777 ,974 ,864 1,000 Korelacijska matrika in g faktor Total Variance Explained Component Total % of Variance Cumulative % 1 7,847 78,467 78,467

  11. Noogenetski zakoni • zakon izkustva (razlike v opažanju tega, kar je v zavesti: ideje) • zakon odnosov (odnosi med idejami: telo - glava) • podobnost, prostor, spoj, vzrok, del/celota, čas, enakost… • zakon korelatov (miselne prvine, ki so v odnosu) • ODVETNIK v odnosu do KLIENTA kakor ZDRAVNIK v odnosu do __________ • odvetnik, klient, zdravnik = ideje • edukcija relatov = najdemo odnos med idejami (odnos je neznanka) • edukcija korelatov I = ideje postanejo korelati • edukcija korelatov II = znanemu korelatu in odnosu poiščemo drugi korelat (korelat je neznanka) • odvetnik ? klient; odvetnik - klient; zdravnik - ?; zdravnik - pacient

  12. Testne naloge, nasičene z g faktorjem • matrični tip • PM, Domino test…

  13. Thurstoneov model • Louis L. Thurstone (1887-1955) • teorija primarnih (skupinskih) faktorjev • v • w • n • p • s • m • i (r)

  14. T1 T2 T3 T4 T5 T6 T7 T8 T9 T10 T1 1,000 ,980 ,976 1,000 ,492 ,502 ,465 ,575 ,612 ,514 T2 ,980 1,000 ,973 ,980 ,478 ,488 ,445 ,619 ,653 ,569 T3 ,976 ,973 1,000 ,976 ,415 ,424 ,390 ,555 ,622 ,507 T4 1,000 ,980 ,976 1,000 ,492 ,502 ,465 ,575 ,612 ,514 T5 ,492 ,478 ,415 ,492 1,000 ,980 ,941 ,425 ,447 ,479 T6 ,502 ,488 ,424 ,502 ,980 1,000 ,960 ,434 ,456 ,489 T7 ,465 ,445 ,390 ,465 ,941 ,960 1,000 ,274 ,284 ,321 T8 ,575 ,619 ,555 ,575 ,425 ,434 ,274 1,000 ,873 ,930 T9 ,612 ,653 ,622 ,612 ,447 ,456 ,284 ,873 1,000 ,942 T10 ,514 ,569 ,507 ,514 ,479 ,489 ,321 ,930 ,942 1,000 Korelacijska matrika in skupinski faktorji

  15. Teorija skupinskih (primarnih) faktorjev • Louis L. Thurstone • nekateri testi korelirajo med seboj, medtem ko z drugimi ne korelirajo • drugi spet korelirajo med seboj, medtem ko ne korelirajo s prvimi • prvotni zaključek: obstajajo skupinski (primarni) faktorji inteligentnosti, ki so relativno neodvisni • revidirana slika: nekateri testi korelirajo med seboj visoko, medtem ko so korelacije z drugimi bistveno nižje • končni zaključek: skupinski faktorji korelirajo med seboj – torej moramo računati tudi na g faktor • vendar v tem primeru g-faktor pojasni bistveno manj variance kot v Spearmanovem primeru

  16. Označite besedo, ki ima enak pomen kot beseda v okvirju PRIHODNOST a. starost b. preteklost c. bodočnost č. upanje Napišite kar največ besed, ki začenjajo na črko k Kateremu od desnih teles pripada plašč na levi strani? Napišite vsote naslednjih vrstic: 17 + 84 + 29 = 64 + 17 + 6 = 13 + 26 + 18 = Vpišite v prazne prostore tri črke, ki nadaljujejo niz: a b x c c x d e x f g x _ _ _ v W S N R Testne naloge • Skupinski faktorji

  17. Integracija • sir Cyrill Burt(1883-1971) (1949) • afera • korelacije • Howard, Conway • Philip E. Vernon, sen. (1905-1987) (1950)

  18. Hierarhični model je učinkovitejši (bolj parsimoničen), ker je določen z manj parametri (v tem primeru 12 proti 16) Bifaktorski model pa omogoča, da govorimo o neodvisnih faktorjih (nekoreliranih, neredundantnih) To je npr. bolje pri regresijskih analizah Med modeloma je torej tudi konceptualna razlika Če npr. verbalne in prostorske sposobnosti korelirajo 0,60, imamo opravka s hierarhičnim modelom; če ne korelirajo, to ustreza bifaktorskemu modelu Če je npr. g faktor interpretiran kot velikost možganov in je ostalo stvar neodvisnih nevromodulov, je ustrezen bifaktorski model Če pa je v g vsebovana skupna varianca verbalnih, prostorskih in drugih sposobnostih, je boljši hierarhični model Hierarhični ali bifaktorski model? Ne korelirajo Korelirajo

  19. Diferenciacija • Joy P. Guilford • 3D model intelekta • nehierarhičen! • (zakaj nas spominja na Mendeljejevov periodni sistem elementov?) • operacije • vsebine • produkti Guilford, J.P. (1950). Creativity. American Psychologist, 5, 444-454. Guilford, J.P. (1967). The Nature of Human Intelligence. New York: McGraw-Hill. Guilford, J.P. & Hoepfner, R. (1971). The Analysis of Intelligence. New York: McGraw-Hill. Guilford, J.P. (1982). Cognitive psychology's ambiguities: Some suggested remedies. Pyschological Review, 89, 48-59. Meeker, M.N. (1969). The Structure of Intellect. Columbus, OH: Merrill.

  20. 3D model intelekta 120 5x5x6 1967 180 6x5x6 1988

  21. Modernizem: Cattell, Horn, Carroll • Raymond B. Cattell, John Horn, John Carroll (CHC) • Sekundarni faktorji • “seciranje” g faktorja • kar 4 g faktorji namesto enega • Gf, Gc, Gv, F • zadnja varianta (Horn): 9 in 10 generalnih • Carroll • teorija treh plasti • g, široke, ozke sposobnosti

  22. Gf in Gc • Raymond B. Cattell, John Horn (1966, 1986) • Uganka: razvojna krivulja testnih rezultatov • Ni razložljiva z g-faktorjem, ki po 16. letu upade • Rešitev: • Gf + Gc

  23. Sekundarni in primarni faktorji

  24. Po sledovih Gf in Gc: Horn • Gf - fluidna inteligentnost – presojanje v novih situacijah • Gc - kristalizirana inteligentnost – širina in globina splošnega znanja • Gq – kvantitativna sposobnost – zmožnost razumevanja in ravnanja z numeričnimi simboli in pojmi • Gv – vizualizacijsko procesiranje – razumevanje prostorskih odnosov • Ga – slušno procesiranje – razumevanje in razločevanje slušnih vzorcev in odnosov • Gs – hitrost procesiranja – zmožnost hitrega pozornega reševanja in vzdrževanja pozornosti (pri relativno lahkih nalogah) • Gsm – kratkoročni spomin – zmožnost ohraniti in uporabiti niz informacij v kratkem časovnem intervalu • Glr – dolgoročno pomnenje – zmožnost prenosa gradiva v stalni spomin in poznejšega priklica • Grw – branje in pisanje – bazična zmožnost branja in pisanja in kompleksne zmožnosti branja ter pisnega izražanja misli • CDS – hitrost pravilnega odločanja – zmožnost hitrega reševanja (pravilnega ali nepravilnega)

  25. Modernizem - Carroll • John B. Carroll (1993, 1996) • reanaliziral 460 podatkovnih baz • teorija treh plasti (treh stratumov) • g, široke, ozke sposobnosti • III najširše sposobnosti • g faktor • II široke sposobnosti • Gf, fluidna inteligentnost • Gc, kristalizirana inteligentnost • Gy, splošni spomin in učenje • Gv, široka vidna percepcija • Gu, široka slušna percepcija • Gr, široka sposobnost priklica • besedna fluentnost • Gs, široka kognitivna brzina • hitrost točnega procesiranja • Gt, široka brzina procesiranja • hitrost procesiranja (točnega in netočnega) • I ozke sposobnosti • npr. pri spominu: asociativni spomin, epizodni spomin, obseg spomina and vizualni spomin

  26. Razlike Horn & : Carroll • G-faktor • Horn in Cattell ga eksplicitno ne postavljata v model • Carroll ga eksplicitno postavlja v model • Kvantitativne sposobnost • Horn in Cattell jih dajeta v posebno kategorijo (gq) v novi, razširjeni verziji modela • Carroll jih vključuje v Gf • Branje in pisanje • Horn in Cattell v razširjeni verziji (prispevek Woodcocka, 1994) kategorizirata posebej • V Carrollovem modelu pod Gc • Merjenje CHC • Woodcock, R., McGrew, K., & Mather, N. (2001). Woodcock-Johnson Battery--Third Edition (WJ III). Itasca, IL:  Riverside • Intelligence Test Desk Reference: Gf-Gc Cross-Battery Assessment (McGrew & Flanagan, 1998)

  27. Dokazi za CHC teorijo • Strukturni, kriterijski, nevroznanstveni, genetski, razvojni

  28. Hierarhija, reifikacija, artefakt? • g- faktor • kot primarni skupni faktor (pojasnjuje VEČ variance) • kot sekundarni ali terciarni faktor (pojasnjuje MANJ variance) • kot reifikacija ali artefakt (Gould, 1981, 1996; Schoneman, 1992) • matematični konstrukt vzet kot realnost • artefakt pozitivnih korelacij • “positive manifold”, vse spremenljivke pozitivno korelirajo (prvi faktor ni nujno generalni faktor) • toda: kako v tem primeru interpretirati pozitivne korelacije? • ne more biti artefakt, saj korelira z obilico eksternih znakov inteligentnosti, tudi s številnimi, ki niso psihometrične narave (npr. teža možganov, evocirani potenciali, reakcijski časi, šolska uspešnost...) Jensen (1997), a leading proponent of Spearman's idea of general intelligence, or g, makes the following statements. "The positive correlation between all cognitive test items is a given, an inexorable fact of nature. The all-positive interitem correlation matrix is not an artifact of test construction or item selection, as some test critics mistakenly believe" (p. 223). This g factor is highly positively correlated with reaction time in completing simple cognitive tasks that take most adults less than one second each (Jensen, 1993).

  29. Postmodernizem • Howard Gardner (1983, 1993, 1998, 1999) • teorija multiplih inteligentnosti • model 7 inteligentnosti • model 8 inteligentnosti • spiritualna? • koliko še? • so vse enako nujne? • Tony Buzan, Raymond Keene • 10 inteligentnosti •      Intelligence is not a unitary ability •      “The ability to solve problems or to create products that are valued within one or more cultural settings” (Gardner, 1993) •      “The ability to respond successfully to new situations” (Gardner, 1998) •      “the capacity to do something useful in the society in which we live” (Gardner, 1998) •      Intelligence is developed through genetic inheritance, training and socialisation

  30. MIQ (Multiple Intelligence Quotient) profil za dve osebi: A in B

  31. inteligentnost končna stanja (primeri) jedrne sestavine jezikovna pesnik, T. S. Eliot novinar čut za zven, ritem in pomen besed; smisel za različne funkcije jezika logično- matematična znanstvenik, Einstein matematik sposobnost in čut za razločevanje, presojanje logičnih in numeričnih vzorcev prostorska navigator kipar, slikar, Picasso sposobnost dobrega zaznavanja vidno prostorskega sveta; predstavljanje in upodabljanje sprememb (transformacij) v prostoru glasbena skladatelj, Stravinsky violinist, Menuhin zmožnost producirati in ceniti ritem, višin in barvo zvoka; smisel za oblike glasbenega izražanja telesno- kinestetična plesalec, Fontaine, atlet sposobnost obvladovanja in usklajevanja telesnih gibov; spretno ravnanje s predmeti naravna prilagajanje svetu narave, razumevanje narave kmet, lovec, vrtnar; biolog, Darwin interpersonalna politik, Gandhi socialni delavec smisel za razločevanje in odzivanje na razpoloženja, temperament, motive in želje drugih oseb intrapersonalna romanopisec terapevt, Freud zmožnost poglabljanja vase, spoznavanja samega sebe, smisel za lastna počutja in čustva in prilagajanje ravnanja njim Teorija MI (Gardner 1983, 1993, 1999)

  32. empirična podpora za posamezne tipe inteligentnosti medkulturne študije (navigacija) možganske poškodbe prizadenejo določen tip, drugih ne razvitost kakega tipa pri umsko prizadetih avtizem (npr. matematika, spomin) idiot savant so vse MI neodvisne? neodvisnost pravilo ali izjema? so enako pomembne za preživetje? arbitrarnost seznama MI sposobnosti ali talenti? ni procesnih analiz kaj npr. razlikuje ljudi z višjo in nižjo sposobnostjo MI - ocena, pro et contra

  33. Postmodernizem: Buzan-Keene • Tony Buzan, Raymond Keene • 10 inteligentnosti • genialnost • besedna inteligentnost • numerično-logična inteligentnost • inženirsko-prostorska inteligentnost • čutna inteligentnost • telesno-kinestetska inteligentnost • ustvarjalna inteligentnost • intrapersonalnainteligentnost • interpersonalnainteligentnost • duhovna inteligentnost

  34. g faktor ponovno • Arthur Jensen (1994, 1998) • zavračanje kritik g-faktorja • vedno ga najdemo na samem vrhu hierarhije • dokazi, da g faktor obstaja • psihometrični • statistični • genetski • fiziološki • g faktor največ prispeva k dedni komponenti inteligentnosti • g faktor razloži tudi 4 multiple inteligentnosti po Gardnerju (ostale ne sodijo na področje umskih sposobnosti) “Of more interest to the lay public is Howard Gardner's popularized multiple intelligences.  The seven intelligences found by Gardner (and now I understand there is an 8th)  are really just four that are accepted within g, two (intrapersonal and interpersonal) which have no more credibility than anecdotal scientific underpinnings that may be better located as personality traits, and kinesthetics, which is really just athletic ability.  Gardner's theory makes for a lot of feel-good rationalizations for intelligence disparities, but lacks any scientific basis”.

  35. Sinteza: R. J. Sternberg • Robert J. Sternberg • triarhična teorija • strukturna (komponentna) subteorija • kontekstna subteorija • izkustvena subteorija Zakaj testi inteligentnosti bolje napovedujejo šolski uspeh kot uspeh na delovnem mestu? Je skrivnost v tihem, “molčečem” znanju (tacit knowledge), ki ga pridobimo z ustreznimi izkušnjami in “investiranjem” inteligentnosti v spretnosti in veščine? Testiranje tihega znanja izboljša napovedljivost, vendar je vprašanje, če imamo pri tem opraviti z inteligentnostjo (bolj verjetno gre za spretnosti in znanja, torej nekaj, kar je večina raziskovalcev želela strogo ločiti od inteligentnosti).

  36. kontekstualna subteorija (določa vedenje, ki se v neki kul- turi ocenjuje kot inteligentno) izkustvena subteorija sestavinska subteorija (kognitivni pro- cesi kot podlaga inteligentnega vedenja) (odnos med iz- kušnjami in umom) Triarhična teorija: sestavine • inteligentnost, ki jo merijo testi kognitivni procesi metasestavine (strategije, nadzor, vrednotenje) performativne sestavine (izvedba, izvrševanje metastrategij) sestavine pridobivanja znanja (kodiranje, kombiniranje, primerjanje informacij)

  37. Primer (Spearman - Sternberg) • ODVETNIK v odnosu do KLIENTA kakor ZDRAVNIK v odnosu do __________ • Za rešitev tega problema je treba: • najprej razumeti uporabljene pojme (tu se vključijo zlasti komponente pridobivanja znanja) • nato je treba določiti naravo odnosa med pojmoma ODVETNIK in KLIENT (ta odnos ocenjujemo z metakomponentami) • in aplicirati ugotovljeni odnos na novem področju v zvezi s pojmom ZDRAVNIK. • Encoding the terms of the problem • Inference - discovering the rule relating A to B • Mapping – discovering the rule relating A to C. • Application – deciding what the fourth term should be and comparing against the actual term given. • Justification – considering the accuracy of the task. • Preparation – response (speed of completing the task). (korelira z g faktorjem)

  38. kontekstualna subteorija adaptacija na nove situacije v njej se sprožijo sestavinski procesi selektivno kodiranje kritičnih informacij (Fleming!) selektivna kombinacija; integracija informacij; “velika slika” (Darwin!) selektivna primerjava; prenos izkušnje na drug problem (Arhimed!) (določa vedenje, ki se v neki kul- turi ocenjuje kot inteligentno) izkustvena subteorija sestavinska subteorija (kognitivni pro- cesi kot podlaga inteligentnega vedenja) (odnos med iz- kušnjami in umom) Triarhična teorija: izkustvo • zmožnost novega vpogleda

  39. socialni in kulturni kontekst tiho znanje učenje iz okoljskega konteksta (tacit knowledge) znanje, ki ni ekspli- citno naučeno, je pa implicitno pridobljeno v domačem, delovnem in drugem okolju socialna in praktična inteli- gentnost, vključenost oseb- nostnih lastnosti ne korelira s testi kontekstualna subteorija (določa vedenje, ki se v neki kul- turi ocenjuje kot inteligentno) izkustvena subteorija sestavinska subteorija (kognitivni pro- cesi kot podlaga inteligentnega vedenja) (odnos med iz- kušnjami in umom) Triarhična teorija: kontekst • bistrost, iznajdljivost, prilagajanje

  40. Sinteza: teorija prave inteligentnosti • Perkins (1995) • Trije temeljni vidiki inteligentnosti • Nevralni • Genetsko pogojen, nenaučen (slično Gf) • Izkustveni • Organizacija znanja (slično Gc) • Refleksivni • Vloga strategij spomina in reševanja problemov, spominja na konstrukt metakognicije ali kognitivnega monitoringa

  41. Onstran IQ in g • Kako daleč sežeta g in IQ? • Inteligentnost: psihometrični ali kognitivni konstrukt? • Druge inteligentnosti: • emocionalna • praktična • socialna • moralna • Vloga inteligentnosti v življenju

  42. Futurizem? • Kognitivni pristopi • Praktična inteligentnost • Bioekološka teorija (Ceci, 1990) • PASS teorija (Das, Naglieri, & Kirby, 1994; Naglieri & Kaufman, 2001) • Implicitne teorije inteligentnosti (Dweck, Chiu, & Hong, 1995) • Emocionalna inteligentnost (Goleman, 1995; Mayer, Perkins, Caruso, & Salovey, 2001; Pfeiffer, 2001) • Socialna inteligentnost SQ • Moralna inteligentnost (Coles, 1997; Hass, 1998) • Druge perspektive (Rea, 2001; Ritchhart, 2001) • Vloga inteligentnosti v življenju

  43. Cronbach Hunt, Frost, Lunneborg Newell, Simon Rumelhart, McClelland Cole Kognitivni pristopi • psihometrični in kognitivno procesni pristop • treba je razlikovati inteligentnost kot dosežek in kot proces: • je slab rezultat na testu posledica slabega • procesiranja ali slabega znanja? mentalne reprezentacije + procesi predelave

  44. Kognitivno procesni pristop • E. B. Hunt, N. Frost, C. E. Lunneborg sta dve črki fizično enaki? sta dve črki enaki samo po imenu? A A A a razlika v reakcijskih časih na obe nalogi napoveduje dosežke na testih ! hitrost in natančnost temeljnih kognitivnih funkcij – zaznavanja, učenja, spomina je osnova inteligentnosti

  45. Parelelno procesiranje: PDP • A. Newell, H. A. Simon, C. Shaw • generalna teorija reševanja problemov (pravila in strategije inteligentnega reševanja) • D. E. Rumelhart, J. L. McClelland • dosedanje teorije predpostavljajo serialno reševanje • paralelno, simultano procesiranje • več tipov predelave informacij poteka hkrati • teorija paralelno distribuiranega procesiranja • nevronske mreže • M. E. Cole • vpliv kulturnega konteksta • poleg kognicije moramo upoštevati tudi kulturni kontekst reševanja problemov, kontekst v katerem predelujemo informacija

  46. Bioekološka teorija (Ceci, 1990, 1999) An anthropologist, Joe Glick, was studying a tribe in Africa1. The Kpelle tribe. Glick asked adults to sort items into categories. Rather than producing taxonomic categories (e.g. "fruit" for apple), they sorted into functional groups (e.g. "eat" for apple). Such functional grouping is something only very young children in our culture would do usually. Glick tried, and failed, to teach them to categorize items. Eventually he decided they simply didn't have the mental ability to categorize in this way. Then, as a last resort, he asked them how a stupid person would do this task. At this point, without any hesitation, they sorted the items into taxonomic categories! • inteligentnost je odvisna od kulturnega konteksta • testni dosežki so povezani predvsem s šolanjem • praktična in akademska inteligentnost sta dokaj neodvisni druga od druge • “matematika” v šoli in življenju If you take two children who at age 13 have identical IQs and grades and then retest them five years later, after one child has finished high school while the other has dropped out of school in ninth grade, you find that the child who dropped out of school has lost around 1.8 IQ points for every year of missed school (Ceci, 1999).

  47. “The PASS model is based on Luria's idea of the tree functional unit of the brain: the first functional unit provides for arousal/attention, the second provides for simultaneous and successive information processing, and the third for the control of attentional and informational processes in order to achieve desired goals. All three units are related, yet each makes a unique contribution to cognitive activity within the socio/cultural context (called "the base of knowledge"). “ “The book shows that sustained and selective attention, being subject to conscious (e.g. verbal) control of the individual, is an essential component of intelligent behavior and can be assessed by appropriate tests. Planning processes (which include self-monitoring, metacognition, and problem-solving strategies) provide the individual with the means to utilize simultaneous and successive processes for tasks that are the focus of attention. Components of the PASS model (planning, attention, simultaneous and sequential) are assessed by an examiner regardless of the modality (auditory or visual) or mode of presentation/responses (verbal or non-verbal).” Das, Naglieri, & Kirby, 1994; Naglieri & Kaufman, 2001 PASS teorija priznava obstoj kapacitet, toda: poudarek na vlogi kognitivnih procesov PASS planiranje pozornost vzporedni procesi zaporedni procesi Merjenje DN CAS (Das-Naglieri Cognitive Assessment System) Teorija PASS

  48. Storitev kot cilj: slabitveni dejavnik Učenje kot cilj: pospeševalni dejavnik Izgublja prepričanje v učinkovito prizadevanje Ohranja prepričanje v učinkovito prizadevanje Obrambno zmanjševanje napora Napor je usklajen z nalogo, obramba ni potrebna Pozornost se deli med ciljem in nalogo Pozornost nedeljeno usmerjena na nalogo, ki neposredno zadeva cilj Negativni afekt ki slabi koncentracijo in spodbuja izogibanje Afekt se povezuje z nalogo Malo intrinične nagarade zaradi truda Stalna intrinzična nagrada zaradi prizadevanja Implicitna in inkrementalna inteligentnost • Dweck & Leggett (1988) • inteligentnost - fiksna entiteta ali potencial, ki ga lahko inkrementalno uresničujemo? • cilj: dosežek ali učenje • reševanje problemov je odvisno od implicitnih teorij • atribucije, interpretacije dosežkov • odziv na neuspeh • pripisovanje končni sposobnosti • ali dosežek, ki ga lahko z učenjem in prizadevanjem izboljšamo • vpliv na samopodobo in samospoštovanje

More Related