ZDRAVNIKOVI SODELAVCI PRI OBRAVNAVI STAROSTNIKA

1. Modul: Starostnik, Ljubljana, 8.11.2007 Asist. mag. Andrej Kravos, dr. med Katedra za DM, Zasebna ambulanta Žalec ZDRAVNIKOVI SODELAVCI PRI OBRAVNAVI STAROSTNIKA

2. IDENTIFIKACIJA POTREB

3. Primer 62 letni bolnik: DM tip 2 na pororalni th., PAB, polinevropatija, AH, nefropatija Zdravila jemlje redno in pravilno Na kontrole hodi redno (ADM, spec.) Živi sam v mali hiši, brez svojcev, z majhnimi dohodki, neurejena prehrana, oskrba z vodo, elektriko, umazano

4. Številne potrebe • Zato potrebujemo pri našem delu sodelavce

5. IDENTIFIKACIJA POTREB - RAZLIKE Potrebe po zdravniški oskrbi, kot jih vidi zdravnik Potrebe po zdravniški oskrbi, kot jih vidi pacient

6. Primer 1 Popolnoma pokretna 70 letnica živi sama. Ima golenjo razjedo in prosi zdravnika, da bi ji patronažna sestra prišla na dom previjat razjedo. Otroci so namreč dopoldan v službi, sama pa nima avta. Zdravnik meni, da bi pacientka lahko hodila občasno na prevez v ambulanto.

7. 2. primer 75 let pacient zboli za pljučnico. Živi sam. Dosedaj je še lahko poskrbel zase. Želi od zdravnika, da bi ga pozdravil, v bolnišnico pa noče. IOZ mu na HO predpiše antibiotik, vendar ga skrbi, kdo bo pacientu pomagal dokler ne okreva. Svetuje bolnišnico.

8. Za učinkovito načrtovanje zdravstvene oskrbe je potrebno dobro spoznati potrebe pacienta

9. VRH LEDENE GORE

10. KATERI SO ZDRAVNIKOVI SODELAVCI V AMBULANTI IN NA DOMU

11. ORGANIZIRANE OBLIKE ZAGOTOVLJENE OBLIKE Zdravstvena služba (ZDM, sestra, patr.s. ) Socialna služba TRŽNE OBLIKE Servisi za pomoč na domu Samoplačniške negovalne postelje PROSTOVOLJNE OBLIKE Karitativne organizacije Hospic Društva Verske skupnosti

12. Organizirane oblike • SKUPINA ZA PALIATIVNO OSKRBO • Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje paliativno oskrbo kot aktivno pomoč neozdravljivo bolnim ter njihovim svojcem. Neozdravljiva bolezen ni samo rak, temveč so to tudi ostale kronično potekajoče bolezni. • BOLNIŠNICA GOLNIK Vodja skupine za paliativno oskrbo:Andreja Peternelj, dipl.med.sestraTelefon: 04 256 93 115Elektronska pošta: paliativni.tim@klinika-golnik.si

13. NEORGANIZIRANE OBLIKE • Sama družina • Svojci • Sosedje • Prijatelji • Drugi laiki • Pomočniki za plačilo

14. MEDICINSKA SESTRA Je najožja sodelavka zdravnika pri delu v ordinaciji in zunaj nje

15. Izrazoslovje tehnica zdravstvene nege / tehnik zdravstvene nege, zdravstveni tehnik, medicinska sestra, višja medicinska sestra / višji medicinski tehnik / višji zdravstveni tehnik, diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik, diplomirana babica / diplomirani babičar, profesorica zdravstvene vzgoje / profesor zdravstvene vzgoje. NOV PREDLOG: NEGOLOG, TEHNIK NEGOLOGIJE

16. Delitev dela Razmejitev zdravstvene nege Utrip št. 12, 1997 V pripravi je nov dokument.

17. Novosti Obvezenvpis v register na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zvezi društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Na podlagi vpisa v register pridobivanje ustreznelicence. Rok za vpis v register je 21.12.2007. http://www.zbornica-zveza.si/

18. Zdravstvena nega Izboljševanje zdravja, preprečevanje bolezni in zdravstveno obravnavo telesno in duševno bolnih in invalidov Področje delovanja so posameznik, družina, skupina in skupnost v času njihovega zdravja in bolezni

19. Nosilka zdravstvene nege Je vsaj višja medicinska sestra ( višja izobrazba ) Vodi negovalni tim v katerem so tudi zdravstveni tehniki ( srednja izobrazba ) Zdravstveni tehnik je član negovalnega tima in je po navodilu medicinske sestre izvajalec postopkov in posegov zdravstvene nege.

20. Odgovornost VMS Je samostojna pri zdravstveni negi Sodeluje z zdravnikom v diagnostično terapevtskem procesu v dogovorjenem obsegu. Zdravnik običajno odloča o medicinsko tehničnih posegih, pri izvedbi pa je VMS samostojna.

21. Dela in naloge MS Preventivne in zdravstvenovzgojne Negovalne Spremljajoče Svetovalne Poučevalne Diagnostične in terapevtske Administrativne …

22. Klasifikacija intervencij v zdravstveni negi Dihanje Prehranjevanje in pitje Izločanje, odvajanje Gibanje in ustrezna lega Spanje in počitek Oblačenje Vzdrževanje normalne telesne temperature

23. Osebna higiena in urejenost Izogibanje nevarnostim v okolju Odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanja Izražanje verskih čustev Koristno delo Razvedrilo in rekreacija Učenje in pridobivanje znanja o razvoju človeka in zdravju

24. MS v družinski medicini - ambulanta Najpogosteje je to zdravstveni tehnik s srednjo strokovno izobrazbo – pogovorno kar medicinska sestra Končna odgovornost za delo v ordinaciji je zdravnikova

25. Vloge Svetovalna Pacient se sreča najprej z MS Zaupanje – lahko veliko pomaga pri razjasntivi skritih težav Opogumljanje, pomoč starostnikom Zdravstvenovzgojna – neizkoriščena Preventiva Usmerja pacienta v iskanju pomoči v družini, prijateljih v okolju

26. Vloge - nadaljevanje Diagnostično terapevtski posegi Enostavnejše meritve Dodatna usposobljenost za posege Triaža Telefonski klici V čakalnici: nujnost, izolacija Če je negotova, prepusti zdravniku

27. Vloge – nadaljevanje 2 Administrativno delo Lahko administratorka Vzame veliko časa Dodatno izobraževanje Računalnik

28. PATRONAŽNA SESTRA Je najožji zdravnikov sodelavec pri zdravstveni oskrbi bolnikov na domu Je tudi zdravstvena vzgojitelica v najširšem pomenu besede: v zdravstveni ustanovi, med obiski v družini, v lokalni skupnosti

29. Patronažna medicinska sestra Je praviloma z višjo ali visoko izobrazbo. V negovalni skupini je lahko tudi zdravstveni tehnik, ki opravlja določene naloge pod njenim nadzorstvom Usmerjenost v preventivo Povezovalna vloga z drugimi službami

30. Patronažna zdravstvena nega Zdravstveno-socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti. Zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu. Zdravstvena nega bolnika na domu

31. Pravice do oskrbe Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju: 23. čl.,1. tč.: patronažni obiski in nega na domu Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja: 26. čl.: patronažna zdravstvena nega 27. čl.: dva patronažna obiska na leto pri kronično bolnih osebah in težkih invalidih, ki so osameli in socialno ogroženiter pri osebah z motnjami v razvoju.

32. Delitev dela Patronanažna medicinska sestra je pri svojem delu samostojna. Po zdravnikovem naročilu opravlja zdravstveno nego bolnika na domu Zdravnik in PMS se pri svojem delu dopolnjujeta in sodelujeta: zdravljenje vodi zdravnik, negovalno zdravljenje pa patronažna medicinska sestra

33. Medicinsko tehnični posegi Odgovornost zdravnika, ki poseg naroči Odgovornost PMS, ki poseg izvede Medsebojno zaupanje Zdravnik lahko poseg naroči, če je za to usposobljena za poseg in reševanje zapletov. Poseg lahko PMS odkloni, če smatra, da ni usposobljena

34. Statistično poročilo o delu patronažnega varstva

35. Komunikacija Nalogi Na patronaži V ambulanti Na domu Skupni sestanki

36. CENTER ZA SOCIALNO DELO Je lahko zelo pomemben sodelavec, kadar gre za prepletanje zdravstvenih in socialnih problemov Prepletanje teh problemov pa je skoraj vsakdanji problem

37. Kaj lahko pričakujemo od CSD Socialno varstvo Zakon o socialnem varstvu ULRS 36/2004 13.4.2004

38. Socialno varstvene storitve Prva socialna pomoč Osebna pomoč Pomoč družini Institucionalno varstvo Vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji Pomoč delavcem v podjetjih, zavodih in drugih delodajalcih

39. Prva socialna pomoč Pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno možnih rešitev ter seznanitev upravičenca o vseh možnih oblikah socialno varstvenih storitev …

40. Osebna pomoč Svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje in izboljšanje socialnih zmožnosti.

41. Pomoč družini Pomoč družini za dom: pri urejanju odnosov med družinskimi člani Pomoč družini na domu: socialna oskrba na domu namesto institucionalnega varstva Socialni servis: pomoč pri hišnih in drugih opravilih

42. Mreža socialno varstvenih storitev Institucionalno varstvo Institucionalno varstvo v varovanih stanovanjih Pomoč na domu Socialni servis

43. INSTITUCIONALNO VARSTVO Se izvaja v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki in upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno oskrbo (bivanje, hrana...) in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo (zdravstvena nega in rehabilitacija). Institucionalno varstvo se poleg celodnevnega varstva izvaja tudi v obliki dnevnega varstva

44. INSTITUCIONALNO VARSTVO V VAROVANIH STANOVANJIH Predstavlja za uporabnike posebno pomoč pri oskrbi in negi v posebej grajenih, funkcionalno povezanih in potrebam prolagojenih bivalnih enotah. Uporabnikom v varovanih stanovanjih so na voljo tudi različne storitve socialnega servisa in možnosti uporabe nujne medicinske pomoči preko klicnih naprav.

45. POMOČ NA DOMU Obsega socialno oskrbo starejših in s tako oskrbo nadomesti institucionalno varstvo.

46. SOCIALNI SERVIS Vključuje varovanje na daljavo, pomoč pri osebni negi, pomoč pri hišnih in drugih opravilih v starosti ter druge subvencionirane storitve. Varovanje na daljavo omogoča uporabnikom samostojno in varno življenje v svojem domačem okolju, saj zagotavlja takojšnje organiziranje učinkovite pomoči preko 24 urnega varovanja s pomočjo posebnega telefonskega aparata z gumbom, s katerim lahko uporabnik pokliče pomoč.

47. POMOČ NA DOMU Velike potrebe Možnosti ponudbe premajhne Problemi plačevanja Različna organiziranost Odgovornost občin

49. DRUŠTVA Društva združujejo navadno bolnike z isto ali vsaj podobnimi boleznimi Zdravstvenovzgojno delo: Poznavanje bolezni in zdravljenja Seznanitev s pravicami Navaditi se živeti z boleznijo Praktične koristi članov

50. Zdravnik in društva Poznati, katera društva so v njegovem kraju Svetovati pacientom kot možnost, da se bolje seznanijo z boleznijo Sodelovanje v društvih