1 / 22

SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENČNOSTI SLOVENIJE

SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENČNOSTI SLOVENIJE. Predstavitev rezultatov slovenske konkurenčnosti na osnovi objavljenih podatkov iz letopisa WEF, globalnega poročila za 2012-2013. Globalno poročilo konkurenčnosti. Svetovni ekonomski forum (WEF), Ženeva GCR od leta 1979

etana
Télécharger la présentation

SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENČNOSTI SLOVENIJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. SPREMLJANJE NACIONALNE KONKURENČNOSTI SLOVENIJE Predstavitev rezultatov slovenske konkurenčnosti na osnovi objavljenih podatkov iz letopisa WEF, globalnega poročila za 2012-2013

  2. Globalno poročilo konkurenčnosti • Svetovni ekonomski forum (WEF), Ženeva • GCR od leta 1979 • Slovenija vključena od leta 2001 • V letu 2012 vključenih 144 držav

  3. Globalni indeks konkurenčnosti Slovenija 20% 50% 30% Vir: Global Competitiveness Report 2012-2013, WEF, Ženeva 2012.

  4. Viri podatkov • statistični in anketni podatki • anketa med slovenskimi menedžerji: marec - april 2012 • 525 podjetij → 115 respondentov (velika podjetja ≈ 50%, MSP ≈ 50%)

  5. Lestvica GCI – najboljših 10 Vir: Global Competitiveness Report 2012-2013, WEF, Ženeva 2012.

  6. Primerjava WEF in IMD, 2012 – najboljših 10 Vir: Global Competitiveness Report 2012-2013, WEF, Ženeva 2012.

  7. Lestvica GCI – ostale države članice EU-27 Vir: Global Competitiveness Report 2012-2013, WEF, Ženeva 2012.

  8. Uvrstitev Slovenije in izbranih držav na lestvici GCI: 2001-2012

  9. Pregled po stebrih konkurenčnosti

  10. Najslabše ocenjena (144 držav) • Steber 7: učinkovitost trga dela (91 mesto) • Kazalca, ki sta dobro uvrščena: razmerje žensk v delovni sili (r. 29) ter stroški odpravnin (r. 47). • Kazalca, ki so ključne slabosti: prakse zaposlovanja in odpuščanja (r.142), fleksibilnost določanja plač (r. 124); sodelovanje med zaposlenimi in delodajalci (r. 114). • Steber 8: učinkovitost finančnega trga (128 mesto) • Trdnost oz. zdravje bank (r. 137. mestu); dostopnost do posojil, razpoložljivost tveganega kapitala, financiranje preko lokalnega trga kapitala (borza) (r. 118., 113. in 112)

  11. Najboljše ocenjeni (od 144 držav) • Stebri: • Zdravja in primarnegaizobraževanja; • Visokošolskegaizobraževanja in usposabljanja; • Infrastrukture • Inovacij • Tehnološkepripravljenosti • Indikatorji (r.1-3) • Stroškiposlovanjazaraditerorizma (instituc. okolje) • Inflacija - % letnespremembe (makroek. okolje) • Poslovnistroškizaradimalarije (zdravje) • Št. Procedurzaustanovitevpodjetja (uč. končnihdobrin)

  12. Pregled po podindeksih • Poddindeks osnovnih dejavnikov razvoja • Institucije • Makroekonomsko okolje • Infrastruktura • Zdravje in primarno izobraževanje • Podindeks dejavnikov pospeševanja učinkovitosti • Visokošolsko izobraževanje • Učinkovitost trga končnih dobrin • Učinkovitost trga dela • Učinkovitost finančnega trga dela • Tehnološka pripravljenost • Velikost trga

  13. Podindeks osnovnih dejavnikov razvoja

  14. Podindeks dejavnikov pospeševanja učinkovitosti

  15. Podindeks inovacijskih dejavnikov in podjetniških strategij

  16. Trajnostna konkurenčnost • Ciljimerjenjatrajnostnekonkurenčnosti: • Poglobiti in kvantificirati razumevanje trajnostne konkurenčnosti • Kot nosilca napredka in determinant dolgoročne ekonomske rasti • Zagotoviti mednarodni benchmarking med posameznimi državami • Opozoriti na pomanjkanje kvalitetnih podatkov o trajnostnem razvoju • Opredelitev trajnostne konkurenčnosti: • Razvojnimodel, ki bi uravnotežilekonomskoblaginjo in napredekz okoljsko in družbenotrajnostjo • Razmerjamed konkurenčnostjo in okoljskotrajnostjo • Analizarazmerij med okoljsko in družbenotrajnostjo

  17. Povzetek indikatorjev družbene trajnosti

  18. Povzetek indikatorjev okoljske trajnosti

  19. Sklep in priporočila • Uvrstitev na eno mesto višje kot v lanskem letu glede na globalni indeks konkurenčnosti • Največji problemi na področju delovanja finančnega trga, bančnega sistema in trga dela • PRIPOROČILA: • Glede na največje nazadovanje na področju učinkovitosti finančnega trga ter padanje bonitetnih ocen Slovenije je nujna čim hitrejša sanacija bančnega sistema. • Dva konceptualna predloga: sanacija z neposredno dokapitalizacijo bank v državnem lastništvu ali pa z ustanovitvijo »slabe banke«. • Sanacija z neposredno dokapitalizacijo državnih bank je boljša od ustanovitve »slabe banke« (nižji stroški ter participacija domačega in tujega zasebnega kapitala).

  20. Sklep in priporočila • PRIPOROČILA (nadaljevanje): • Plačilna nedisciplina je povezana z veliko zadolženostjo slovenskih podjetij in s splošno ravnijo nelikvidnosti v slovenskem gospodarstvu. Izboljšanje plačilne discipline bi vsaj deloma lahko razrešili s hitrejšimi stečajnimi postopki, z institutom izvršnice, s (pod)zakonskimi predpisi urejanja plačil podizvajalcem pri javnih naročilih ter z ustrezno specializacijo sodnikov za vodenje postopkov. • Nova zakonodaja, ki obravnava trg dela- znižanje stroškov dela: odprave plačila odmora med delovnim časom, ukinitve instituta minulega dela, poenostavitve postopka sklenitve in prekinitve delovnega razmerja, skrajšanje odpovednega roka in znižanje odpravnin. Z uvedbo socialne kapice bi omogočili tudi konkurenčnost visoko izobraženih strokovnjakov.

  21. Sklep in priporočila • PRIPOROČILA (nadaljevanje): • Nacionalna inovacijska politika mora biti usmerjena v učinkovitejšo uporabo strukturnih skladov za dolgoročno izboljšanje inovacijskih sposobnosti, za doseganje tehnoloških prebojev na izbranih področjih, za zmanjšanje preobsežne birokratizacije pri javnih naročilih, pri večji uporabi povratnih finančnih instrumentov (lastniški kapital, mezzanine kapital, garancije, mehka posojila itd.) v primerjavi z dosedanjimi nepovratnimi spodbudami (subvencije).

More Related