Informacijska pismenost v medicini: izkušnje IBMI in CMK 1. del: Pouk informatike na IBMI

1. Informacijska pismenost v medicini:izkušnje IBMI in CMK1. del: Pouk informatike na IBMI Jure Dimec1, Anamarija Rožić2, Boža Oberč2 1 IBMI, 2 CMK

2. 1. del: Pouk informatike na IBMI • IBMI = Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (prej Inštitut za biomedicinsko informatiko) Medicinske fakultete UL. • Prazgodovina informatike na MF: • Center za informatiko v medicini (1971). • IBMI (1973). • iz ustanovnega akta: IBMI ustanovljen da »združi dejavnosti fakultete na področju statistike, računalništva in informatike-dokumentalistike« Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

3. Pomembno leto 1976 • Vodstvo IBMI prevzame zasl. prof. Štefan Adamič. • Prof. Adamič je eden utemeljiteljev znanstvenega informiranja in pouka o njem v Sloveniji (in Jugoslaviji). • Urejeni prostori IBMI, zaposleni prvi stalni sodelavci, kupljena računalniška oprema. • Rač. oprema: kartični terminal, luknjalnika kartic, vrstični tiskalnik, najeta linija na Cyber 72 na RRC. • Začetek pouka biomedicinske informatike na MF. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

4. Predmet Biomedicinska informatika • Predmet obstajal od 1976 do 2009 v 1. letniku dodiplomskega študija. • 1 semester informatike v ožjem smislu, 1 semester statistike. • Od 2009 • Informatika samostojni semestralni modul v okviru predmeta Uvod v medicino. • Temelji biostatistike samostojni predmet. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

5. Pomembni zgodnji dejavnosti • Pomembno za status informatike na MF in informacijsko pismenost (IP) : • L. 1979 IBMI vzpostavi terminalsko povezavo s tedaj največjim ponudnikom bibliografskih zbirk v Evropi, DIMDI v Kölnu. • On-line delo z bibliografskimi zbirkami, predvsem Medline, Biosis, CAB Abstract. • Teleprinterski terminal s 300 baudi. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

6. Pomembni zgodnji dejavnosti • Pomembno za status informatike na MF in informacijsko pismenost (IP), nadalj.: • L. 1976 začetek gradnje računalniške zbirke Biomedicina Slovenica. • Zbirka vključuje dela slovenskih avtorjev s področij biomedicine doma in v tujini in dela tujih avtorjev, objavljena pri nas. • V 35 letih preizkušene vse tehnološke rešitve za vnos in rabo zbirke: luknjane kartice, terminalske povezave na RRC in RCU, mikroračunalniki, miniračunalniki, osebni računalniki; lastni programi na velikih in malih računalnikih, programi na Univerzi, Oracle... Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

7. Pomen on-line dostopnosti Medline za IP • Generacijam zdravnikov in zobozdravnikov, izobraženih od konca 70-ih let dalje, so bile jasne prednosti informacijske podpore, kakršno lahko nudita informacijski center in knjižnica. • Desetletja se je medicinski raziskovalec ali praktik ob vsakem novem problemu oglasil na IBMI za poizvedbo po Medline in nekaterih drugih zbirkah, CMK pa je preskrbela separate ali kopije člankov. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

8. Pomen zbirke Biomedicina Slovenica za IP • Za študente: • trening dela z bibliografskimi zbirkami, • vir informacij o delih profesorjev, koristen pri izpitih... • Za raziskovalce in praktike v slovenski medicini: • “obvezen” zadnji zadnji korak pri vsaki objavi je bila vključitev bibliografskih podatkov v Biomedicino Slovenico, in to davno pred Cobissom in Sicrisom; • dolga leta dokaz o kvaliteti raziskovalca ob reelekcijah in kandidiranju za raziskovalna sredstva. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

9. Mejniki v razvoju informatike na MF... • Začetek gradnje Biomedicine Slovenice (1976), • povezava na DIMDI (1979), • povezava z omrežjem UUCP (1987), • povezava z omrežjem DECnet (1990), • prvo internetno vozlišče (1992), • Komunikacijsko informacijska mreža MF in vključitev omrežij UKC, Onkološkega inštituta, Zavoda za transfuzijo ... (1994), • spletni strežnik (1994, med prvimi 1000 na svetu), • spletni iskalnik po zbirki Biomedicina Slovenica (1996), • prve lastne multimedijske d-knjižnice (1997), • ... Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

10. ... in posledice za pouk informatike • Stik z UUCP in DECnet omogoči izobraževanje študentov na do- in podiplomskem nivoju o obstoju in prednostih elektronske pošte. • V začetku 90-ih ima vsak študent, raziskovalec ali zdravnik v KIM MF svoj naslov e-pošte, ki mu ga je dodelil in vzdržuje IBMI. • K informacijski pismenosti na MF od začetka 90-ih upravičeno prištevamo tudi omrežno pismenost. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

11. Pouk informatike: prvih 10 let Predavanja: • teoretične osnove znanstvenega informiranja in knjižničarske informatike. Vaje: • velika zadrega, kako zapolniti razpoložljivi čas, • pretežno demonstracije dela s takrat aktualno opremo, • reševanje enostavnih logično-programerskih problemov s kredo in tablo. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

12. Pouk informatike: naslednjih 25 let Temelji pouka stabilni: • značilnosti in posledice informacijske eksplozije, • ontologije, nomenklature in klasifikacije v medicini, • podatkovne zbirke (bibliografske, relacijske, faktografske in zbirke znanja), in • značilnosti signalov v medicini. • Ves čas vdirajo in počasi izginjajo druge aktualne teme. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

13. Pouk informatike: naslednjih 25 let Ves čas vdirajo in izginjajo druge aktualne teme: • začetek 90-ih: tehnologija interneta in uporabnosti internetnih aplikacij v medicini, • sredi 90-ih poudarek na spletu in spletnih aplikacijah, • okrog 2005 spletne aplikacije postanejo vsakodnevna realnost - prehod na specialne teme (telemedicina...). • danes: od prvotnih »internetnih« tematik ohranjena le poglavja o varnosti na omrežjih. • Začenjamo z bioinformatiko in genomiko. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

14. Česa nismo počeli • Nikoli nismo študentov učili dela s programsko opremo za »osebno rabo« (Windows, MS Office...). • Izjema so programi za gradnjo relacijskih zbirk in osebnih bibliografskih zbirk. • Odkar so osebni računalniki tudi doma, na MF prihajajo generacije z računalniškimi spretnostmi, ki večinoma omogočajo aktivno sodelovanje pri vajah. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

15. Uvajanje IP med odrasle • Rabo računalnikov in osnovnega programja smo učili odrasle. • Izobraževalni tim MF in UKC v letih 1990 do 2001 izvedel 445 večdnevnih tečajev s skoraj 6000 udeleženci. • Po 2001 manj zanimanja, ohranjeno le za specialne statistične programe in Excel. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

16. Kaj je uspelo in kaj ni • Informatika na dodiplomskem nivoju je relativen uspeh: • obseg pouka enak skoraj od začetka (pred 35 leti): 15 ur predavanj in 15 ur vaj; pri vajah sodeluje tudi CMK. • Pouk sledi razvoju področja in potreb medicinske stroke. • Informatika na podiplomskem nivoju je neuspeh. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

17. Kaj je uspelo in kaj ni Informatika na podiplomskem nivoju je neuspeh: • L. 2000 ustanovljen skupni predmet Medicinske fakultete, Fakultete za farmacijo in Oddelka za kemijo FNT na medfakultetnem magistrskem študiju Biomedicina. • 20 ur predavanj in 10 ur vaj, dve tretjini jih prispeva IBMI. • Izkušnje predavateljev in študentov so bile zelo pozitivne, študenti pa motivirani. • Podajanje informacijskih vsebin z zornih kotov treh "informatik”. • Sledi reorganizacija podiplomskega študija: leta 2008 še 6 ur predavanj, leta 2010 le še 2 uri. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini

18. Delo drugje • Pedagoški delavci IBMI predavamo teme iz informatike tudi na nekaterih drugih fakultetah univerz v Ljubljani, Mariboru in Kopru. • Najbolje sodelujemo (od zgodnjih 90-ih) z • Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete, ter z • Visoko šolo za zdravstvo. Dimec, Rožić, Oberč: Informacijska pismenost v slovenski medicini