1 / 27

IZBIRNI PREDMET DM I

IZBIRNI PREDMET DM I. Humanizem v medicini Projekt Wit. ZAKAJ HUMANIZEM V MEDICINI?. Medij za razumevanje določenih tem: etika sporazumevanje čustvovanje bivanjski problemi Spodbujanje samo-refleksije in samozavedanja Pomembno mesto pri oskrbi umirajočega bolnika.

iokina
Télécharger la présentation

IZBIRNI PREDMET DM I

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. IZBIRNI PREDMET DM I Humanizem v medicini Projekt Wit

  2. ZAKAJ HUMANIZEM V MEDICINI? • Medij za razumevanje določenih tem: • etika • sporazumevanje • čustvovanje • bivanjski problemi • Spodbujanje samo-refleksije in samozavedanja • Pomembno mesto pri oskrbi umirajočega bolnika

  3. TEŽAVE OSKRBE UMIRAJOČEGA • Pogovor oz. upoštevanje bolnikovih želja • Podaljševanje življenja za vsako ceno • Slaba kontrola bolečine

  4. ZAKAJ JE OSKRBA UMIRAJOČEGA TEŽKA? • Negotovost prognoze • Odločitev glede začetka paliativnega zdravljenja • Nezadostno znanje • Moderna medicina jemlje smrt kot neuspeh • Trpljenje je težko

  5. KAJ JE TRPLJENJE? “Stanje ekstremne stiske, ki je povezana z dogodki, ki ogrožajo nedotakljivost neke osebe.” “Nesreča osebe, ne zgolj telesa.” Cassell EJ. Diagnosing Suffering: A Perspective. Ann Intern Med. 1999;131:531-534.

  6. KAKO RAZUMETI TRPLJENJE? Da bi razumeli trpljenje, moramo razumeti posameznika, da bi razumeli vpliv fizičnega stanja na celotno osebnost.

  7. TRPLJENJE IN OSEBNOST Fizično Socialno Psihično Duševno

  8. PREPOZNAVANJE TRPLJENJA • Ali trpite? • Ali so stvari, ki so hujše od bolečine? • Česa natančno se bojite? • Kaj je pri vsej tej stvari najslabše?

  9. KAKO OPREDELIMO KAKOVOST OSKRBE UMIRAJOČEGA? • Moramo identificirati naslednje: • pomen “dobre smrti” • lastnosti medicinskega osebja (in zdravstvenega sistema), ki omogočajo “dobro smrt”

  10. DOBRA SMRT • Dimenzija medicinske oskrbe • Uspešno lajšanje simptomov • Okoliščine, ki obkrožajo smrt • Interpersonalna dimenzija • Intrapersonalna dimenzija • občutek pripravljenosti oz. nadzora • občutek, da je imelo življenje pomen in da je bilo dobro preživeto

  11. RAZVOJNE NALOGE OB KONCU ŽIVLJENJA • Občutek dokončanja vseh nalog • Občutek ureditve odnosov v skupnosti • Občutek ureditve odnosov s prijatelji in družino • Občutek pomena lastnega življenja • Občutek pomena življenja na splošno

  12. RAZVOJNE NALOGE OB KONCU ŽIVLJENJA • Občutek lastne ljubezni • Občutek ljubezni drugih • Sprejetje lastne umrljivosti • Prepustitev neznanemu

  13. METODE ZA BOLJŠO KAKOVOST UMIRANJA • Upoštevanje bolnikovih vrednot in želja • Uspešno lajšanje simptomov • Stalnost in koordinacija oskrbe • Skrb za celotno osebnost, vključujoč čustveno in duševno komponento • Podpora družine • Okoliščine umiranja – doma/v bolnišnici, oživljanje

  14. PALIATIVNA MEDICINA

  15. DEFINICIJA “Aktivna popolna oskrba bolnika, katerega bolezen se ne odziva na zdravljenje. Nadzor bolečine in drugih simptomov ter psihičnih, socialnih in duševnih problemov je nujna. Cilj paliativne oskrbe je najboljša možna kakovost življenja bolnika in njegove družine.” (WHO)

  16. DIMENZIJE • Odločanje/avtonomija • vnaprej dogovorjene smernice, preference, mesto oskrbe in smrti • Obvladovanje simptomov • Splošna kakovost življenja • fizična, psihična, duševna • Medicinska oskrba • ustreznost

  17. PRIMER BOLNIKA • Starejši moški v DSO • Nedavno ICV z l-stransko hemiparezo • Nov pojav zmedenosti in somnolence • Ima tudi depresijo in zmerno obliko demence

  18. KLINIČNI STATUS • Vitalni znaki: RR 148/88, p. 75, afebrilen • Mentalni status: somnolenten, vendar orientiran v času in prostoru • Nevrološki status: l-stranska hemipareza

  19. NADALJEVANJE • MR pokaže nov infarkt v malih možganih • Bolnik je še vedno somnolenten, težje se odziva • Nevrolog je mnenja, da je pri bolniku potrebna vstavitev nazogastrične sonde za hranjenje

  20. 1. KORAK: PRIPRAVA ZA RAZPRAVO • Kdo naj bo vključen? • Družina, kdo je glavni pri takšnih odločitvah, kdo mora biti prisoten pri tej odločitvi?

  21. 2. KORAK: KAJ BOLNIK/DRUŽINA VEDO • Kakšno je razumevanje bolnikovega stanja s strani družine? “Povejte, kakšen se vam zdi vaš oče zadnje čase, če ga primerjate s stanjem pred 6 meseci?”

  22. 2. KORAK: RAZJASNITEV VEDENJA BOLNIKA IN DRUŽINE • Razjasnite razumevanje družine glede stanja bolnika in prognoze bolezni “Na žalost je vaš oče doživel težko kap. Ne pričakujem, da bi si še kdaj popolnoma opomogel”.

  23. 3. KORAK: UGOTAVLJANJE ŽELJA • Ugotovite, kaj si bolnik in družina želijo “Zanj želimo skrbeti tako, da ko bo umrl, bomo vedeli, da smo zanj skrbeli z dostojanstvom in spoštovanjem.”

  24. 3. KORAK: UGOTAVLJANJE ŽELJA • Ugotoviti, če bolnikova družina razume želje bolnika. “Ali mislite, da bi vašemu očetu bilo všeč, če bi ga hranili preko cevke?”

  25. 4. KORAK: REALISTIČNI CILJI • Predstavitev smernic na osnovi medicinskega znanja in izkušenj. “Kaj mislite, kakšen bo izhod, če vašemu očetu ne bomo vstavili cevke za hranjenje?”

  26. 5. KORAK: NAČRT • Družina verjame, da bolnik ne bi želel hranjena po cevki. • Družina verjame, da bolnik ne bi želel podaljševanja življenja, kar je tudi že enkrat prej izrazil.

  27. POVZETEK KORAKOV • Identifikacija ključnih ljudi, ki bodo pomagali pri odločanju • Določitev in razjasnitev njihovega znanja in kaj bi želeli vedeti o stanju bolnika • Ugotavljanje pričakovanj, želja in strahov • Določitev ciljev • Uporaba principov pogajanja za osredotočanje na dogovor • Natančen načrt

More Related