1 / 11

Tematski sklopi: razlogi za izključitev kaznivega dejanja kazenska odgovornost & krivda

TEMELJNO O RAZLOGIH ZA IZKLJUČITEV KAZNIVEGA DEJANJA TEMELJNO O KRIVDI doc. dr. Liljana SELINŠEK (predavanje 3/ izredni študij / 13.03.2009). Tematski sklopi: razlogi za izključitev kaznivega dejanja kazenska odgovornost & krivda

lynde
Télécharger la présentation

Tematski sklopi: razlogi za izključitev kaznivega dejanja kazenska odgovornost & krivda

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. TEMELJNO O RAZLOGIH ZA IZKLJUČITEV KAZNIVEGA DEJANJATEMELJNO O KRIVDI doc. dr. Liljana SELINŠEK(predavanje 3/ izredni študij / 13.03.2009) Tematski sklopi: razlogi za izključitev kaznivega dejanja kazenska odgovornost & krivda OPOZORILO:PREZENTACIJA NI ŠTUDIJSKO GRADIVO, AMPAK UČNI PRIPOMOČEK ZA PONAVLJANJE!!!

  2. RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV OBSTOJA KAZNIVEGA DEJANJA • POZOR!! SPREMENJEN KONCEPT V KZ-1!! • KZ je poznal štiri razloge za izključitev kaznivega dejanja: 1) silobran (11. člen KZ), 2) skrajna sila (12. člen KZ), 3) sila in grožnja (13. člen KZ) in 4) dejanje majhnega pomena (14. člen KZ) • KZ-1: dva razloga za izključitev kaznivega dejanja: • Silobran(22. člen KZ-1) – nespremenjena ureditev! • Prisiljenost(23. člen KZ-1) = bivša absolutna sila iz prvega odstavka 13. člena KZ! Pozor:skrajna sila (32. člen KZ-1) po novem ne izključuje kaznivega dejanja, ampak delno izključuje krivdo, delno pa kaznivost! Še en pozor: KZ-1 ne pozna več instituta dejanja majhnega pomena /soroden institut pa je še vedno uzakonjen v zvezi s premoženjskimi delikti, kjer se protipravna ravnanja s premičnim ali nepremičnim premoženjem ne štejejo za kazniva dejanja, če je z njimi nastala neznatna premoženjska škoda! – prim. 6. odstavek 99. člena KZ-1!/ - kot razlog za izključitev kaznivega dejanja je po KZ-1 treba šteti tudi neznatni premoženjski delikt! Prepoznavanje različnih izključitvenih razlogov v splošni kazenskopravni normi: • Izključitev kaznivega dejanja: “… ni kaznivo dejanje.” (določeno izključno v splošnem delu!!) • Izključitev krivde: “… ni kriv.” (določeno izključno v splošnem delu!!) • Izključitev kaznivosti: “… se ne kaznuje.” (določeno v splošnem ali v posebnem delu!! – prim. 142/II KZ-1, 282/IV KZ-1 ipd.)

  3. SILOBRAN Silobran je obrambno dejanje, pri čemer oseba, ki ob protipravnem napadu brani določeno pravno zavarovano vrednoto ali dobrino, s tem obrambnim dejanjem izpolni zakonske znake nekega kaznivega dejanja (npr. pri obrambi koga ali kaj poškoduje). • KZ-1 v 22. členu postavlja naslednje kriterije, ki jim morata zadostiti napad in obramba, da je obstoj kaznivega dejanja, izvršenega z obrambnim dejanjem, izključen: • NAPAD • resničen (zato putativni silobran ni silobran v smislu 22. člena KZ-1); in • protipraven (ni dovoljen silobran zoper silobran); in • istočasnost napada in obrambe. • OBRAMBA • istočasna z napadom; in • naperjena zoper napadalca/njegovo dobrino; in • neizogibno potrebna za odvrnitev napada* • 2 kriterija:* • ali napada ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodbo napadalčeve dobrine oziroma z dejanjem, ki ima znake kaznivega dejanja; in • sorazmernost med intenzivnostjo napada in intenzivnostjo obrambe. Če so izpolnjeni vsi pogoji za silobran, prekoračena pa je meja sorazmernosti med intenzivnostjo napada in obrambe, govorimo o prekoračenem silobranu. • POZOR: Prekoračeni silobran ni razlog za izključitev obstoja kaznivega dejanja, ampak okoliščina, ki se upošteva pri odmeri kazni!

  4. PRISILJENOST • 23. člen KZ-1 • sila, ki se ji posameznik ne more upreti = ABSOLUTNA SILA • ne more ravnati po svoji volji; • ne more se upreti; • ničesar ne more storiti, da bi preprečil nastanek prepovedane posledice. Absolutna sila ima za posledico brezpogojno IZKLJUČITEV KAZNIVEGA DEJANJA! NEZNATNI PREMOŽENJSKI DELIKT • 6. odstavek 99. člena KZ-1 • Neznatna premoženjska škoda – ocenjuje se na podlagi okoliščin konkretnega primera!

  5. Za preverjanje razumevanja snovi – primeri iz Praktikuma: • Primer št. 132/stran 96 • Primer št. 147/stran 99 • Primer št. 158/stran 102 • Primer št. 160/stran 102 • Primer št. 178/stran 107 • Primer št. 189/stran 110

  6. KAZENSKA ODGOVORNOST • vrsta pravne odgovornosti • skup pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da se polnoletnemu krivemu storilcu lahko izreče kazenska sankcija Pojem KAZENSKE ODGOVORNOSTI zajema: • STORITEV KAZNIVEGA DEJANJA(ravnanje določene osebe, ki se lahko šteje za kaznivo dejanje); • UGOTOVLJENO KRIVDO(storilcu se v zvezi s storjenim kaznivim dejanjem lahko očita, da ni ravnal prav); in • VELJAVNO KAZNIVOST(na podlagi očitane krivde se storilcu izreče predpisana kazen). • POZOR!! SPREMENJEN KONCEPT V KZ-1!! (kazenska odgovornost ni več opredeljena kot kombinacija prištevnosti in krivde!!)

  7. KRIVDA • Krivda predstavlja storilčev subjektivni odnos do kaznivega dejanja oziroma do prepovedne ali zapovedne norme, ki jo je s svojim dejanjem kršil. V našem pravnem sistemu je uveljavljeno normativno-psihološko pojmovanje krivde, skladno s katerim je krivda negativna vrednostna sodba o storilčevem dejanju in hkrati očitek storilcu, da ni ravnal skladno s pravom, čeprav bi to moral in mogel storiti. • KRIVDO sestavljata (2. odstavek 24. člena KZ-1) : • STORITEV KAZNIVEGA DEJANJA Z NAKLEPOM ALI IZ MALOMARNOSTI ; in • ZAVEST O RAVNANJU V NASPROTJU S PRAVOM (= zavest o kršitvi tiste primarne norme, ki je odločilnega pomena za protipravnost kaznivega dejanja. Pravo temelji na predpostavki, da je z razglasitvijo predpisa z njim vsakdo seznanjen! Odsotnost zavesti o prepovedanosti dejanja predstavlja pravno zmoto). • Načelo, da brez krivde ni kazni (nullapoena sine culpa), nima izjem!!

  8. NAKLEP– 25. člen KZ-1 • DIREKTNI NAKLEP: storilec ve, kaj dela (intelektualna oziroma zavestna sestavina)in to tudi hoče (voluntativna oziroma voljna sestavina); • EVENTUALNI NAKLEP: storilec se zaveda, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica (zavestna sestavina), pa v to privoli (voljna sestavina). Privolitev pomeni, da je storilec do posledice indiferenten, vseeno mu je, ali bo nastala, dopušča njen nastanek, si misli “kar bo, pa bo” … Poleg uzakonjenih oblik naklepa teorija pozna tudi: • DOLOČNI NAKLEP: storilčeva volja in zavest sta usmerjeni proti povsem konkretizirani posledici. • NEDOLOČNI NAKLEP: storilčev naklep obsega širši krog posledic. Pri tem dalje ločimo: 1.) alternativni naklep, kjer lahko storilec s svojim ravnanjem povzroči eno ali drugo posledico, na kar se nanaša tudi njegova volja, vendar se pri tem objektivno zaveda, da lahko nastane le ena izmed teh dveh posledic; 2.) osnovni naklep (storilec zmotno misli, da je naklepno kaznivo dejanje dokončal, v resnici pa je posledico uresničil šele kasneje, ko je skušal npr. svoje dejanje prikriti) in 3.) splošni naklep (storilec ima v naklepu vsako od več mogočih posledic, ki lahko nastanejo iz njegovega začetnega ravnanja. Ta teoretična oblika naklepa je v pomoč zlasti pri telesnih poškodbah, katerih intenzivnost je vnaprej praktično nemogoče odmeriti. Šteje se, da je storilec, ki je zavestno in voljno napadel telo drugega, vsekakor imel v naklepu tudi tisto poškodbo, ki jo je z napadom dejansko povzročil). V tuji teoriji kot posebno vrsto naklepa opredeljujejo tudinamen. Namenpomeni, da si storilec bodisi izvršitveno ravnanje, bodisi prepovedano posledico postavi za cilj, h kateremu stremi. Pri namenu je dominantna voljna sestavina naklepa, pri kateri storilec svoje ravnanje podredi predstavi o določenem cilju in dejavno nastopa v smeri doseganja tega cilja. Tudi v KZ-1 poznamo t.i. namerne delikte, kjer je ravnanje storilca z določenim namenom opredeljeno kot zakonski znak kaznivega dejanja (npr. namen pridobitve protipravne premoženjske koristi pri kaznivem dejanju goljufije po 211/I KZ-1).

  9. MALOMARNOST– 26. člen KZ-1 • POZOR!! SPREMENJEN KONCEPT V KZ-1!! • malomarnost se po novem veže na storilčevo ravnanje in ne na prepovedano posledico! • 26/I KZ-1: nova definicija malomarnosti – storilec ne ravna s potrebno pazljivostjo, s katero po okoliščinah in osebnih lastnostih mora in je zmožen kaj storiti ali opustiti -> pri temeljni opredelitvi malomarnosti ni več zavestne in voljne sestavine, ampak se malomarnost opredeljuje kot premajhna stopnja pazljivosti pri ravnanju posameznika!! • 26/II KZ-1: kriterij za ločevanje malomarnosti od eventualnega naklepa -> ker ima eventualni naklep zavestno in voljno sestavino, je tudi razmejitveni kriterij oblikovan na ta način: • zavestna sestavina malomarnosti: storilec lahko pričakuje prepovedano posledico (to pomeni, da ve, da lahko njegovo premalo pazljivo ravnanje povzroči prepovedano posledico) • voljna sestavina malomarnosti: storilec v posledico ne privoli , a ima do možnosti njenega nastanka lahkomiseln odnos (misli si: “Eh, pa saj se ne bo nič zgodilo”), zato je pravočasno ne odvrne • 26/III KZ-1: kriterij za ločevanje malomarnosti od nesrečnega naključja: če storilec ravna s potrebno pazljivostjo, pa kljub temu nastane prepovedana posledica, ki je ni bilo mogoče pričakovati in tudi ne predvideti njenega odvračanja, gre za nesrečno naključje, ki je izven pojma kazenskopravne krivde! Pozor: nov koncept malomarnosti ni izpeljan dosledno, ker zakon v 2. in 3. odstavku 26. člena še vedno opredeljuje storilčev odnos do posledice in ne do ravnanja!! Kaznivost malomarnosti: 27/I KZ-1: za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje samo, če zakon tako določa. Tisti, ki stori kaznivo dejanje z naklepom, mora biti vedno kaznovan strožje od tistega, ki stori istovrstno dejanje iz malomarnosti.

  10. POZOR! V kontekstu malomarnosti kot ene izmed vrst krivde je treba pravilno razumeti pojem MALOMARNOSTNIH KAZNIVIH DEJANJ, za katera je značilno, da že po naravi stvari ne morejo biti izvršena s krivdno obliko naklepa, marveč samo iz malomarnosti. Pri teh dejanjih je bistvo kaznivosti v kršitvi dolžnostnega ravnanja (npr. kršitev pravil zdravniške znanosti in stroke). V KZ-1 imamo pet malomarnostnih kaznivih dejanj: malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti (179. člen KZ-1), malomarno opravljanje lekarniške dejavnosti (182. člen), povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1), ogrožanje posebnih vrst javnega prometa (325. člen KZ-1) in nevestna veterinarska pomoč (347. člen KZ-1). ODGOVORNOST ZA HUJŠO POSLEDICO Kadar iz nekega temeljnega kaznivega dejanja nastane težja oziroma hujša posledica, za katero zakon predpisuje težjo kazen, veljajo posebna pravila glede odgovornosti storilca za to hujšo posledico. Za kazniva dejanja, kvalificirana s hujšo posledico, je namreč značilno, da je temeljno kaznivo dejanje storjeno z naklepom, hujša posledica pa ni zajeta v storilčevem naklepu. Iz 28. člena KZ-1 izhajajo naslednji pogoji za odgovornost za hujšo posledico: • izključitev naklepa glede hujše posledice; in • vzročna zveza med storilčevim ravnanjem, prvo (temeljno) posledico in hujšo posledico; in • ugotovljena malomarnost glede nastale hujše posledice.

  11. Za preverjanje razumevanja snovi – primeri iz Praktikuma: • Primer št. 236/stran 122-123 • Primer št. 244/stran 124 • Primer št. 276/stran 134 • Primer št. 297/stran 138

More Related