1 / 15

TEMELJNO O STEKU IN STORILSTVU ter UDELEŽBI doc. dr. Liljana SELINŠEK (predavanje 5/ izredni študij / 20.3.2009)

TEMELJNO O STEKU IN STORILSTVU ter UDELEŽBI doc. dr. Liljana SELINŠEK (predavanje 5/ izredni študij / 20.3.2009). Tematski sklopi: stek kaznivih dejanj storilstvo in udeležba pri kaznivem dejanju OPOZORILO: PREZENTACIJA NI ŠTUDIJSKO GRADIVO, AMPAK UČNI PRIPOMOČEK ZA PONAVLJANJE!!!.

wakanda
Télécharger la présentation

TEMELJNO O STEKU IN STORILSTVU ter UDELEŽBI doc. dr. Liljana SELINŠEK (predavanje 5/ izredni študij / 20.3.2009)

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. TEMELJNO O STEKU IN STORILSTVU ter UDELEŽBIdoc. dr. Liljana SELINŠEK(predavanje 5/ izredni študij / 20.3.2009) Tematski sklopi: stek kaznivih dejanj storilstvo in udeležba pri kaznivem dejanju OPOZORILO:PREZENTACIJA NI ŠTUDIJSKO GRADIVO, AMPAK UČNI PRIPOMOČEK ZA PONAVLJANJE!!!

  2. STEK KAZNIVIH DEJANJ • storilec izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj, za katera se mu sodi hkrati • ločimo: - idealni in realni stek - pravi in navidezni stek • IDEALNI STEK: • storilec z enim dejanjem izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj • REALNI STEK: • storilec ločeno, z dvema ali več izvršitvenimi ravnanji izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj • PRAVI STEK: • v primeru pravega idealnega ali realnega steka pravna kvalifikacija storilčevega dejanja sestoji iz dveh ali več kaznivih dejanj

  3. NAVIDEZNI STEK: • eno ali več storilčevih dejanj se lahko subsumira pod dva ali več zakonskih opisov kaznivih dejanj, vendar pride v končni fazi v poštev le en zakonski opis, ki izključuje uporabo vseh ostalih – pravna kvalifikacija storilčevega dejanja pri navideznem (idealnem ali realnem) steku sestoji le iz enega kaznivega dejanja(navidezni stek torej ni stek)! • tri skupine dejavnikov, ki povzročijo navideznost steka: • specialnost (lexspecialisderogat legi generali) • subsidiarnost (lexprimariaderogat legi subsidiariae) • konsumpcija (lexconsumensderogat legi consumptae) + - nekaznivo predhodno dejanje, - nekaznivo naknadno dejanje, - inkluzija - kolektivno dejanje

  4. NADALJEVANO KAZNIVO DEJANJE: • poseben primer navideznega realnega steka (nadaljevano kaznivo dejanje je torej ENO kaznivo dejanje) • Nov koncept v KZ-1 – 54. člen! • Nadaljevano kaznivo dejanje pride v poštev le pri premoženjskih kaznivih dejanjih – gre za enotno dejavnost, ki jo opredeljujejo naslednji kriteriji: • STALNI KRITERIJI: • istovrstnost premoženjskih kaznivih dejanj • časovna kontinuiteta (istočasnost ali zaporedna izvršitev) • enoten psihični odnos storilca do kaznivega dejanja – koristoljubnost ali oškodovalni nagibi • VARIABILNI KRITERIJI: • najrazličnejši (enotnost kraja, načina izvršitve in podobne enake okoliščine).

  5. ODMERA KAZNI V PRIMERU STEKA KAZNIVIH DEJANJ • STEK = storilec stori dve ali več kaznivih dejanj, za katera se mu sodi hkrati • Zaporne kazni se pri nas NE seštevajo! • Dva koraka za odmero kazni v primeru steka kaznivih dejanj: 1.) sodišče DOLOČI kazen za vsako kaznivo dejanje v steku glede na splošna pravila o odmeri kazni; nato pa 2.) sodišče ob upoštevanju določenih kazni IZREČE ENOTNO KAZEN njena višina je omejena po pravilih: • absorpcije (= lat. vpijanje, vsrkanje) • asperacije(= lat. povečanje, zaostrovanje) • kumulacije (= lat. zbiranje, kopičenje) • 53. člen KZ-1! (vsaj) dve napaki – 2. točka drugega odstavka (namesto “dvajsetih” bi (verjetno) moralo pisati “TRIDESETIH” let); 4. točka drugega odstavka (evrski zneski)

  6. Za preverjanje razumevanja snovi: • Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, tatvine po 1. odstavku 204. člena, poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 220. člena in prikrivanja po 1. odstavku 217. člena KZ-1. Skladno s predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo: • za goljufijo kazen zapora 1 leto in 9 mesecev; • za tatvino kazen zapora 2 leti in 11 mesecev; • za poškodovanje tuje stvari kazen zapora 1 leto in 1 mesec in • za prikrivanje 1 leto in 2 meseca zapora Enotna kazen lahko znaša: min.: _________________________________________________________ max.:_________________________________________________________ • Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, tatvine po 1. odstavku 204. člena, poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 220. člena in prikrivanja po 1. odstavku 217. člena KZ-1. Skladno s predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo: • za goljufijo kazen zapora 3 let; • za tatvino kazen zapora 3 let; • za poškodovanje tuje stvari kazen zapora 2 let in • za prikrivanje kazen zapore 2 let. Enotna kazen lahko znaša: min.: _________________________________________________________ max.:_________________________________________________________

  7. Sodišče je A -ja spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj umora po prvi točki 116. člena KZ-1. Skladno z predpisano kaznijo za to kaznivo dejanje je določilo: • za prvi umor kazen zapora 30 let in • za prvi umor prav tako kazen zapora 30 let. Po katerem pravilu se določi enotna kazen in koliko znaša? • Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj umora po prvi točki 116. člena KZ-1, ropa po 1. odstavku 206. člena in goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ. Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo: • za umor kazen zapora 30 let; • za rop kazen zapora 3 let in 6 mesecev in • za goljufijo kazen zapora 1 leta in 60 dnevnih zneskov denarne kazni (kot stranske kazni). Enotna kazen se določi po pravilu ___________________________ in lahko znaša: min.: ________________________________________________________________ max.:________________________________________________________________ • Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj uboja po 1. odstavku 115. člena KZ-1, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ipd. po 1. odstavku 186. člena in tihotapstva po 1. odstavku 250. člena KZ-1. Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo: • za uboj kazen zapora 11 let in 5 mesecev; • za neupravičeno proizvodnjo in promet z drogami kazen zapora 4 let in 3 mesecev in • za tihotapstvo kazen zapora 2let in 11 mesecev in denarno kazen v višini 260 dnevnih zneskov. Enotna kazen se določi po pravilu ___________________________ in lahko znaša: min.: ________________________________________________________________ max.:________________________________________________________________

  8. Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj kršitve tajnosti občil po 1. odstavku 139. člena KZ-1, kršitve moralnih avtorskih pravic po 1. odstavku 147. člena KZ-1 in razžalitve po 2. odstavku 158. člena KZ-1. Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo: • za kršitev tajnosti občil denarno kazen v višini 150 dnevnih zneskov; • za kršitev moralnih avtorskih pravic denarno kazen v višini 200 dnevnih zneskov in • za razžalitev denarno kazen v višini 50 dnevnih zneskov. Enotna kazen se določi po pravilu ____________________ in lahko v tem primeru znaša: min.: ________________________________________________________________ max.:________________________________________________________________ • Sodišče je A -ja spoznalo za krivega kaznivih dejanj male tatvine po 2. odstavku 204. člena KZ-1 in goljufije iz 6. odstavka 211. člena KZ-1. Skladno z predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja je določilo: • za tatvino denarno kazen v višini 120 dnevnih zneskov in • za goljufijo denarno kazen v višini 100 dnevnih zneskov. Enotna kazen se določi po pravilu ____________________ in lahko v tem primeru znaša: min.: ________________________________________________________________ max.:________________________________________________________________ • Za preverjanje razumevanja snovi – primeri iz Praktikuma: • Primer št. 392 /stran 163 • Primer št. 395 /stran 164 • Primer št. 399 /stran 164 • Primer št. 409 /stran 166 • Primer 413 / stran 167 • Primer št. 427 /stran 171

  9. STORILSTVO IN UDELEŽBA PRI KAZNIVEM DEJANJU • STORILSTVO – NOV KONCEPT V KZ-1, ki zajema (20. člen KZ-1): • SAMOSTOJNO STORILSTVO– osebna izvršitev kaznivega dejanja • POSREDNO STORILSTVO– izvršitev kaznivega dejanja z izrabljanjem ali vodenjem dejanj druge osebe • SOSTORILSTVO – skupna izvršitev kaznivega dejanja • UDELEŽBA PRI KAZNIVEM DEJANJU: sodelovanje dveh ali več oseb pri kaznivem dejanju KZ-1 uzakonja DVE obliki takega sodelovanja: • NAPELJEVANJE in • POMOČ. • obstoj udeležbe je pogojen z določeno objektivno in subjektivno povezanostjo med udeleženci • monistični koncept udeležbe: ne glede na to, koliko oseb izvrši kaznivo dejanje, e vedno podano ENO kaznivo dejanje LIMITIRANA AKCESORNA KAZNIVOST UDELEŽENCEV : napeljevalec in pomagač sta odgovorna le, če glavni storilec kaznivo dejanje vsaj poskusi izvršiti, ni pa treba, da je glavni storilec tudi kriv.

  10. SOSTORILSTVO • skupna storitev kaznivega dejanja 2 obliki: • vsak sostorilec izvršuje zakonske znake kaznivega dejanja, • vsi sostorilci ne izvršujejo zakonskih znakov, ampak nekateri drugače odločilno prispevajo k izvršitvi kaznivega dejanja • zavest o skupnem delovanju • možno le v času izvršitve kaznivega dejanja • sostorilec je odgovoren v mejah svojega naklepa ali malomarnosti

  11. POSREDNO STORILSTVO • dvojni naklep (do kaznivega dejanja in do vodenja ali izrabljanja ravnanj drugega za izvršitev kaznivega dejanja) in • zavest ali dolžna zavest o prepovedanosti dejanja. Posredno storilstvo pride v poštev (predvsem) v primerih, ko neposredni storilec ne zadosti objektivnim (izključena je protipravnost dejanja npr. zaradi prisiljenosti) ali subjektivnim elementom kaznivega dejanja (izključena je krivda npr. zaradi skrajne sile, zmote) oziroma ko ne izpolni vseh znakov kaznivega dejanja.

  12. NAPELJEVANJE • napeljevalec v napeljanem izzove odločitev za izvršitev kaznivega dejanja • napeljevanje se mora nanašati na določeno osebo in na določeno kaznivo dejanje • možno je le pred pričetkom izvrševanja kaznivega dejanja • napeljevalec mora razviti dvojni naklep: • 1.) naklep do napeljevanja in • 2.) naklep do kaznivega dejanja • napeljevanje iz malomarnosti ni kaznivo! • NEUSPELO NAPELJEVANJEizjema od načela akcesorne kaznivosti udeležencev v ožjem pomenu • napeljevalec se kaznuje, četudi glavni storilec dejanja, h kateremu je bil napeljan, niti ne poskusi izvršiti • pogoj kaznivosti: kaznivo je le neuspelo napeljevanje h kaznivemu dejanju, za katero se sme izreči zaporna kazen treh let ali več! • Napeljevanje kot samostojno kaznivo dejanje – ni oblika udeležbe!!

  13. POMOČ • pomagač glavnemu storilcu naklepno pomaga pri izvršitvi kaznivega dejanja, NE izvršuje pa zakonskih znakov kaznivega dejanja • pomoč je lahko fizična ali psihična • pomoč je možna pred ali med kaznivim dejanjem Pozor: dvojna pravna narava pomoči po storjenem kaznivem dejanju: • če obstaja vnaprejšnja obljuba = pomoč ko oblika udeležbe • če ni vnaprejšnje obljube = pomoč kot samostojno kaznivo dejanje (npr. 282. člen KZ-1) - ni oblika udeležbe!! • razmejevanje pomoči od sostorilstva – merilo je odločilnost prispevka posameznika h kaznivemu dejanju • pomagač mora razviti dvojni naklep: • 1.) naklep do pomoči in • 2.) naklep do kaznivega dejanja • pomoč iz malomarnosti ni kazniva, neuspela pomoč prav tako ne

  14. MEJE ODGOVORNOSTI UDELEŽENCEV • napeljevalci in pomagači odgovarjajo v mejah svojega naklepa (dvojni naklep!) vsak udeleženec torej odgovarja v mejah SVOJE LASTNE KRIVDE to pomeni: • udeleženci ne odgovarjajo za ekscese glavnih storilcev!! Ločimo: • kvalitativni eksces (glavni storilec izvrši hujše kaznivo dejanje od tistega, ki je zajeto s krivdo udeleženca); • kvantitativni eksces (glavni storilec sicer znotraj iste pravne kvalifikacije povzroči širši krog posledic, kot je obsežen s krivdo udeležencev) • negativni kvantitativni eksces (glavni storilec izvrši istovrstno, a milejše dejanje od tistega, ki je zajeto v krivdi udeleženca). Nova določba v KZ-1: odgovornost članov in vodij hudodelske združbe (41. člen)!

  15. Za preverjanje razumevanja snovi – primeri iz Praktikuma: • Primer št. 441 /stran 175 • Primer št. 444 /stran 176 • Primer št. 452 /stran 178 • Primer št. 453 /stran 178 • Primer št. 458 /stran 179 • Primer št. 484 /stran 186

More Related