POLITIČNI RAZVOJ PRED 1. SVETOVNO VOJNO

1. POLITIČNI RAZVOJ PRED 1. SVETOVNO VOJNO Gospodujejo najbogatejše države – VB, FR, ZDA in NEM Tekmovalnost v gospod. se prenese na politiko. Razvite države hočejo širit svoj vpliv in kolonije Države oblast širijo s pol. in gosp. pritiski in si medsebojno grozijo z orožjem

2. VELIKA BRITANIJA • Najmočnejša kolonialna sila: Indija, Avstralija, Nova Zelandija, južna Afrika,deli S Amerike, Malajski polotok in deli Kitajske.Nekaterim kolonijam dodeli status dominiona /samouprava/ • V indust. razvoju zaostaja za ZDA in NEM, vendar ima močan finančni kapital, ki ga posoja kolonijm in nerazvitim državam • Težnjo po kolonialni prevladi utemeljil konservativni politik Disraeli, ki je nasprotoval tudi avtonomiji Irske in zahtevam sindikatov • Med 1837 in 1901 vlada kraljica Viktorija

3. FRANCIJA • Nasprotovala združitvi Nemčije pod vodstvom Prusije, zato je med njima prišlo do vojne / 1870 – 1871/, ki se je končala z zmago Prusije. FR mora Nemčiji odstopiti Alzacijo in Loreno (rudniki!) in plačati visoko vojno odškodnino • FR ohranja moč z izvozom kapitala na Balkan, v Rusijo, Afriko in Azijo. S tem je postala druga svet. kolonialna sila s kolonijami v Afriki, Indokini in Latinski Ameriki.

4. NEMČIJA • Se združi 1871 pod prevlado Prusije /uresniči se malonemški načrt – združitev brez Avstrije/. Pruski kralj postane nem. cesar, veliko vlogo v državi pa imajo pruski veleposestniki. Začne se hiter gosp. dvig, ki prehiti VB in FR. • Nemško pol. vodi kancler Otto Bismarck, ki zagovarja politiko z geslom Drang nach Osten. Začrtane ima 3 smeri: proti Rusiji, Jadranu in na Bližnji vzhod. Povezuje se z AO. Gradi bagdadsko železnico, čemur nasprotujeta VB in FR. • Pred 1. svet. vojno zahteva prerazporeditev kolonij

5. ZDA • Do srede 19.st. razširijo ozemlje do Tihega oceana, sledi hitra gosp. rast. Južne države so bile plantažne ( sužnji), severne in vzhodne pa industrijske • 1861 – 65: am. državljanska vojna ( secesijska – odcepitvena). Sever je zahteval monopol za svoje ind. izdelke na J, Jug zahteva svoboden uvoz. V središču konflikta je vprašanje suženjstva, ki ga zagovarja J. 1861 se je 6 secesionističnih držav povezalo v Konfederacijo pod vodstvom Davisa. Am. predsednik Abraham Lincoln je to smatral za nezakonitost. V vojni je zmagal sever, ki je imel veliko prednost. 1865 je ukinjeno suženjstvo, črnci dobe volilno pravico.

6. Po vojni se ZDA razvijejo v prvo ind. silo na svetu, zgrajene so transkontinentalne prometne povezave, prebivalstvo zelo naraste, am. gosp. ima največjo stopnjo rasti na svetu • Do 1. sv. vojne dobe gosp. in pol. prevlado nad Sred. in J Ameriko. 1904 je predsednik Roosevelt razglasil pravico ZDA, da v tem prostoru nastopajo kot policija zaradi mednarodnih sporov. Izhodišče nadzora je postal Panamski prekop, ki so ga ZDA zgradile med 1906 – 14.

7. RUSIJA • Najkasneje v Evropi odpravi tlačanstvo (1861), a se položaj kmetov ni izboljšal • Car Aleksander 2. modernizira državo in odpre pot kapit. razvoju • Okrepi se delavstvo, 1898 je ustanovljena Ruska socildemokratska stranka • S transsibirsko železnico je okrepila vpliv na Daljnem vzhodu in se soočila z Japonsko. 1904 izbruhne rusko - japonska vojna, v kateri zmaga gosp. močnejša Japonska. Ta vojna je uvod v odkrite imperialistične spopade, ki so pripeljali do 1. sv. vojne. • Poraz v rusko – jap. vojni in slab položaj prebivalcev sta izzvala meščansko revolucijo 1905, ki jo je oblast krvavo zatrla, Rusija pa dobi parlament (dumo).