Download
1 / 17
170 likes | 535 Vues
Metode v znanosti. Vsaka znanost ima, razen objekta, nujno tudi svojo znanstveno metodo.Znanstvena metoda je nacin na katerega dolocena znanost pride do svojih zakljuckov.Obca znanost o metodah se imenuje metodologija.. Metode v sociologiji. Tudi sociologija ima svojo znanstveno metodo katere cilj
E N D
1. METODE V SOCIOLOGIJI Vsaka znanost ima lastno metodo raziskovanja svojega predmeta.
2. Metode v znanosti Vsaka znanost ima, razen objekta, nujno tudi svojo znanstveno metodo.
Znanstvena metoda je nacin na katerega dolocena znanost pride do svojih zakljuckov.
Obca znanost o metodah se imenuje metodologija.
3. Metode v sociologiji Tudi sociologija ima svojo znanstveno metodo katere cilj je priti do zakljuckov o preucevanju stvarnosti (stanje v drubi, odnos ljudi do nekega aktualnega vpraanja brezposelnost, obca analiza drube).
Metoda, poleg objekta (formalnega in materialnega), predstavlja osrednji del sociologije kot znanosti.
4. Dve osnovni skupini metod v sociologiji Metoda zbiranja podatkov, dejstev tehnicne metode:
1. vpraalnik, intervju in anketa;
2.vsebinska analiza;
3.opazovanje;
4.eksperiment;
5.sociometrija:
6.analiza dokumentov.
Posebne analiticne metode:
1.statisticna metoda;
2.primerjalna ali komparativna metoda;
3.zgodovinska metoda.
5. Vpraalnik Tehnicno sredstvo s katerim zbiramo podatke, miljenje, prepricanja in stalica posameznika o dolocenih drubenih pojavih.
Osnovni pogoji:
1. precizna in jasna vpraanja;
2. brez sugestivne usmerjenosti.
Dve osnovni vrsti vpraalnikov:
1. z vnaprej danimi odgovori (zaprti);
2. vpraalnik s popolno svobodo odgovarjanja.
6. Intervju Nacrtovan razgovor med raziskovalcem in intervjuvancem, kjer intervjuvanec izraa svoja stalica o predmetu sociolokega raziskovanja:
Vrste intervjujev:
1. pisni (kraji; zaprt ali odprt);
2. ustni (dalji).
Lahko so vpraanja pripravljena e vnaprej, prednost pa ima osebni stik, ki je natancneji od vpraalnika.
7. Anketa Zbiranje podatkov, ki zajamejo veliko tevilo posameznikov v drubi, s kratikimi vpraanji in trajajo relativno malo casa.
Anketo je najbolje izpeljati na celotni statisticni masi.
Vecinoma pa se uporablja metoda reprezentativnega vzorca.
8. Vrste vzorcenja Nakljucnostni vzorec; navadni in sistematski.
Strukturirani vzorec.
Kvotni vzorec.
Vzorec sneene kepe ali vzorec z dodajanjem.
Ce upotevamo pravila vzorcenja, je velika verjetnost, da se bo sestava vzorca ujemala s sestavo populacije reprezentativen vzorec.
9. Analiza dokumentov Osebni viri:
1. avtobiografije,
2. pisma,
3. dnevniki,
4. blogi
Veliko monosti za primerjanje podatkov, veliko podatkov o ivljenju dolocene skupine, problem je verodostojnost virov in interpretacija podatkov. Neosebni viri:
1. casopisi,
2. sodni spisi,
3. uradni spisi (centrov za socialno delo, vladna porocila),
4. zgodovinski viri,
5. mnoicna obcila,
6. arhivski material.
10. Opazovanje Postopek je usmerjen v zbiranje informacij na podlagi organizacije zaznavnih sposobnosti posameznika oziroma posameznikov.
Ena najstarejih metod zbiranja podatkov in dejstev.
Od vsakdanjega opazovanja se razlikuje po nacrtovanju in sistemizaciji opazovanja.
Elementi opazovanja so predmet raziskovanja, cas, prostor in instrumentarij.
Najprimerneja metoda za opazovanje manjih drubenih skupin in njihovega nacina ivljenja.
Vrste opazovanja: s sodelovanjem in prikrito.
11. Eksperiment Metoda sociolokega raziskovanja, pri kateri raziskovalec aktivno posega v raziskovalne razmere.
Nacrtovano, organizirano in metodicno ustvarjanje ali spreminjanje realnih pojavov s ciljem odkriti neznane predmete in njihove znacilnosti, procese in odnose.
Raziskovalec namerno vpelje spremenljivko in preucuje ucinek njenega delovanja. Za to potrebuje vsaj dve skupini eksperimentalno in kontrolno.
12. Sociometrija Tehnika raziskovanja, katere cilj je merjenje drubene oddaljenosti in popularnosti posameznikov v skupinah.
Metoda merjenja homogenosti (enotnosti) drubenih skupin, povezanost clanov.
Po tem principu se izbirajo najbolje ekipe, vodje, kapetani motev
13. Preucevanje slucajev Cilj je opisovanje posameznih pojavov.
Kadar je predmet raziskovanja posamezen pojav.
Za raziskovanje mikrosociolokih in manjih drubenih skupin.
Dognanja so povrna in imajo le deskriptiven (opisen) znacaj.
14. Posebne analiticne metode Najpomembneji element pri teh metodah je raziskovalec, ki pride na koncu do zakljucka.
Uporablja se analiticni pristop raziskovanja.
15. Zgodovinska metoda Analiza preteklih dogodkov, s ciljem naknadne socioloke interpretacije ali pojasnjevanje njihovih vplivov na druge dogodke in ira drubena gibanja.
Vsak drubeni pojav ima svoje zgodovinsko ozadje, s to metodo pridemo do postopnega znanstvenega razlaganja.
Ta metoda ne analizira vseh detajlov dolocenega dogajanja (kot zgodovina), le tiste, ki so vplivali na sam dogodek.
Analiza teh pojavov razlaga tudi dananje situacije.
16. Statisticna metoda Kvantitativna metoda, ki se uporablja za zbiranje, obdelavo in analizo podatkov o pojavih, ki so spremenljivi in imajo masovni karakter.
S to metodo se meri kavantitativnost drubenih pojavov.
Rezultati so uporabni za predvidevanja in napovedovanja prihodnjih procesov in dogajanj.
17. Primerjalna metoda Omogoca, da se primerja podatke in pojave iste vrste ter dosee relevantne zakljucke.
Metoda se pogosto uporablja v sociologiji prava.
