dr. Andrej Ekart, LL.M. Ljubljana, 8. april 2010

1. REŠEVANJE POSLOVNIH SPOROVPriznanje in izvršitev sodnih odločb po pravu EU v civilnih in gospodarskih zadevah dr. Andrej Ekart, LL.M. Ljubljana, 8. april 2010

2. Učinki vložene tožbe - Anhängigkeit • Izbira krajevne pristojnosti • Perpetuatio fori • Prekluzivni in zastaralni roki • Procesne obresti (materialnopravna posledica) • Litispendenca (Bruselj I)?

3. Učinki vročene tožbe – Rechts- oz. Streitanhängigkeit • nastanek tristranega pravnega razmerja (pravde) • litispendenca – negativna procesna predpostavka (ne bis in idem) • Potrebna je privolitev toženca v spremembo tožbe (izjema – 185/1, 186) • vstop stranskega intervinienta • vzpostavitev krajevne pristojnosti za nasprotno tožbo • toženčeva dolžnost obveščanja o spremembi naslova

4. Sporni predmet = tožbeni zahtevek = Definicija objektivne indentitete tožbenega zahtevka je pomembna za 4 vprašanja: • litispendence, • pravnomočnosti, • spremembe tožbe, • kumulacije zahtevkov. Civilistična (materialnopravna) teorija spornega predmeta: tožbeni zahtevek = pravica materialnega prava Slabost: Kaj če tožnik pravice materialnega p. nima? Modificirana civilistična teorija spornega predmeta: tožbeni zahtevek = zatrjevanje pravice materialnega prava Slabost: Pri negativni ugotovitveni tožbi ta pogoj ni izpolnjen

5. Procesne teorije Materialni in procesni zahtevek sta SAMOSTOJNA in neodvisna (različni čas prenehanja) • EKVIVALENČNA T.: tožbeni zahtevek = petit (tožbeni predlog) + historični dogodek • ČISTA PROCESNA T.: toženi zahtevek = tožbeni predlog (navedba dejstev, na katera tožnik opira tožbeni predlog je le pomožni kriterij) • Razlikovanje med predmetom tožbe in predmetom sodbe (prof. Ude) – beneficio novorum?

6. Primer • A kot zapustnikov zakoniti dedič toži ostale dediče na razveljavitev zapustnikove oporoke, sklicujoč se pri tem na napake v obliki oporoke. Tekom pravde pa še navaja, da naj se oporoka razveljavi, zaradi napak v zapustnikovi volji. Gre za spremembo tožbe? Ekvivalenčna teorija: DA, saj gre za navajanje drugega temelja tožbe (druga pravnorelevantna dejstva) Čista procesna teorija: NE, saj se tožbeni predlog ni spremenil

7. Katera teorija? Kriteriji: • Interesi tožnika • Interesi toženca • Interesi ekonomičnosti postopka (pravičnosti) • Slovenska sodna praksa?

8. Litispendenca? Sodba II Ips 652/92 • Tožničin petit: Tožnica gradbene parcele ni prejela na račun dednega deleža • Nasprotna tožba: Tožnica je gradbeno parcelo prejela na račun dednega deleža • Kaj naredi sodišče?

9. Primer 4 • A toži B-ja na plačilo treh zapadlih leasing obrokov (od skupno 24). Naknadno vloži B zoper A-ja tožbo na ugotovitev neobstoja pogodbe o leasingu. • Ali je sojenje v tožbi, ki jo vloži B proti A-ju, dopustno ali gre v tem primeru za visečnost pravde (litispendenca)?

10. Primer 5 • B toži A-ja na ugotovitev neobstoja pogodbe o leasingu. Naknadno pa vloži A tožbo zoper B-ja na ugotovitev obstoja pogodbe o leasingu in na plačilo treh zapadlih leasing obrokov. • Ali je sojenje v tožbi, ki jo vloži A proti B-ju dopustno ali gre v tem primeru za visečnost pravde (litispendenca)?

11. Primer 6 • B je zoper A-ja vložil tožbo na ugotovitev neobstoja pogodbe o leasingu. Ta tožbeni zahtevek je bil s sodbo sodišča pravnomočno zavrnjen. Sedaj pa A toži B-ja na ugotovitev obstoja pogodbe o leasingu in na plačilo treh zapadlih leasing obrokov. • Ali je sojenje o tožbenem zahtevku, ki ga je vložil A proti B-ju dopustno ali že obstaja materialna pravnomočnost?

12. Litispendenca – Gubish Palombo • 1. P vloži tožbo zoper G na izpolnitev, ki izhaja iz sklenjene mednarodne kupoprodajne pogodbe. • 2. G vloži pred drugim sodiščem zoper P tožbo na ugotovitev neveljavnosti oz. razvezo iste kupoprodajne pogodbe. • Ali je dopustno sojenje v drugi zadevi, ali gre za visečnost pravde? • Kdaj nastopi litispendenca – čas vložitve ali čas vročitve tožbe?

13. Pravni viri • Bruseljska uredba I (32.-56. člen BU I) - 44/2001 • Uredba o evropskem izvršilnem naslovu –805/2004 • Uredba o evropskem plačilnem nalogu -1896/2006 • Uredba o sporih majhne vrednosti -861/20607 • Analogna uporaba ZMZPP (glede postopka priznanja in izvršitve)

14. Kaj se prizna ali izvrši? Civilne: • Sodne odločbe – ugotovitvene, oblikovalne in dajatvene • Sodne poravnave • Javne listine – notarski zapisi, preživninski dogovori pred CSD (le do novele ZZZDR-C!) Ne priznajo se acta iure imperii – niti upravne niti kazenske odločbe (razen glede adhezijskega zahtevka)

15. Kako po Uredbi Bruselj ?

16. Za vsako ceno? • Revision au fond ali control limite? • Nezaupanje ali nezdružljivost pravnih norm? • Razlika med priznanjem in izvršitvijo (razglasitvijo izvršljivosti - eksequatur)? • Delibacijski ali incidenter postopek? • Razširitev učinkov, izenačenost z domačo sodno odločbo ali kumulacija učinkov?

17. 1. Faza – enostranski postopek • predlog na okrožno sodišče (po bivališču dolžnika ali kraju oprave izvršbe, 39/2 BU I) • Odloča sodnik posameznik • Sodba in potrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge V (54. člen) • Prevod? če to zahteva sodišče (BU I) • Izdaja sklepa o razglasitvi izvršljivosti: takoj po izpolnitvi formalnosti (BU I), brez vsebinskega preverjanja

18. Priznanje po BU I avtomatično, razglasitev izvršljivosti ne! Po BU I za razliko od ZMZPP ni možna incidenter razglasitev izvršljivosti! • Postopek enostranski, dolžnik ne sodeluje (41 BU I) • Vročitev sklepa strankam • Možna delna razglasitev izvršljivosti

19. 2. Faza – ugovorni postopek • Kontradiktoren postopek: ugovor na okrožno sodišče v roku 1 meseca (2 mesecev, če živi dolžnik v tujini, BU I), nedevolutivno in dvostransko pravno sredstvo (43. člen) • senat 3 sodnikov • po potrebi narok • Uveljavljanje razlogov za nepriznanje • Razlogi za nepriznanje se upoštevajo zoglj na ugovor, ne po uradni dolžnosti!

20. Razlogi za nepriznanje • Audiatur et altera pars (Sklep Cp 10/2005, vročitev neprevedene tožbe) • Nezdružljivost (res iudicata) s (prejšnjo?) sodno odločbo (ne sodno poravnavo!) iz države izvršbe (Hoffmann/Krieg, • Pristojnost: zavarovalne ali potrošniške zadeve, izključna pristojnost • Neprimerna–pretirana pristojnost (exorbitant jurisdiction), npr. po državljanstvu tožnika ali legi dolžnikovega premoženja?

21. Razlogi za nepriznanje • Javni red (ordre public – procesni in materialni) (C-7/98 Krombach/Bamberski, ZOdl. 2000 I, str. 1935) • Neizpolnitev formalnih predpostavk:BU I ni uporabljiva, predlogu niso bile predložene vse listine (sodba, potrdilo o izvršljivosti), sodba ni izvršljiva (prenehanje izvršljivosti) • ugovor že plačane terjatve?

22. Prekinitev delibacijskega postopka • Po ZMZPP prekinitve praktično ni (99/2), možna je le prekinitev v izvršilnem postopku, če se o priznanju odloča kot o predhodnem vprašanju • BU I: predlog za prekinitev postopka: če je bilo zoper sodno odločbo vloženo redno pravno sredstvo (avtonomna razlaga: vsako pravno sredstvo, s katerim se lahko doseže razveljavitev ali sprememba sodbe in ki je vezano na rok) v državi članici izvora, ali če se rok za to pravno sredstvo še ni iztekel (43/77 Industrial Diamond Supplies/Riva, ZOdl. 1977, 2175)

23. začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja ZMZPP jih izrecno ne predvideva, lahko pa upnik predlaga izvršilnemu sodišču izdajo začasne ali predhodne odredbe Po BU I možni: • a) še preden se zahteva eksekvatura • b) razglasitev izvršljivosti vključuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja Po odločitvi o ugovoru se lahko upnik v celoti poplača iz dolžnikovega premoženja

24. 3. Faza – pritožbeni postopek • pritožba na Vrhovno sodišče – rok 15 dni, suspenzivni učinek • Galič – ne gre pri BU I morda za revizijo? BU I predvideva nesuspenzivno pravno sredstvo, ki ne omogoča navajanja novot

25. Sodne poravnave, javne listine • Po BU I isti postopek kot za sodbe, • Edini razlog za nepriznanje - javni red • učinki sodne poravnave – pravnomočnost (C-414/92 Solo Kleinmotoren GmbH/Emilio Boch, ZOdl. 1994 I, str. 2237)?

26. Odprava eksekvature – podlaga: vzajemno zaupanje držav članic Hitrejši in stroškovno ugodnejši postopki • BU IIa – stiki, vrnitve otrok • UEIN – izvršilni naslov za nesporne terjatve • UEPN – plačilni nalog za nesporne terjatve • USMV - spori majhne vrednosti • Preživninska uredba • Revizija BU I?

27. Skupne značilnosti • ukinitev preverjanja javnega reda • “Eksekvatura” se podeli že v državi izvora in učinkuje v vseh državah članicah (z izjemo Danske) – potrdilo o EIN/izvršljivosti • Minimalni standardi – da se zagotovi pravica do izjave (+ upoštevanje pravil BU I o pristojnosti v potrošniških in zavarovalnih sporih) • Standardni obrazci (olajšujejo razumevanje vsebine sodne odločbe, npr. zakonske zamudne obresti) • Vsa pravna sredstva se uveljavljajo v državi izvora • načelo države izvora -v državi izvršbe se lahko uveljavlja zgolj ugovor nezdružljivosti ali predlaga prekinitev/omejitev izvršbe

28. Razlike • BU IIa in UEIN – kot izvršilni naslov se v državi izvora potrdi izvršilni naslov, ki je nastal po procesnih pravilih nacionalnega prava – čezmejni ali domač postopek • Pri UEPN in USMV nastane evropski (supranacionalni) izvršilni naslov, ki je nastal po procesnih pravilih uredb – samo čezmejni postopek

29. Evropski izvršilni naslov kot revolucionarna sprememba sistema v čezmejni izvršbi v ES Čezmejna izvršba po uredbi 44/2001 (Bruseljska uredba I) temelji na NEZAUPANJU v tujo sodno odločbo ZATO: omejena kontrola (contrôle limité) v državi izvršbe – postopek razglasitve izvršljivosti (eksekvatura)

30. UEIN: VZAJEMNO ZAUPANJE v pravosodje držav članic • odprava eksekvature – kot EIN potrjena sodba o nespornem denarnem zahtevku je neposredno izvršljiva v vseh državah ES • contrôle limité poslej v državi izvora (izjema ugovor res iudicata) • odprava pridržka javnega reda • skrčenje ugovora res iudicata

31. Postopek izdaje potrdila o EIN • Izdaja na predlog pri organu izvora • Število izvodov? • Samokontrola?

32. Minimalni procesni standardi – pogoj za potrditev kot EIN Vročanje – prepoved fiktivnih vročitev Zadostni pravni pouki o zahtevku in procesnih korakih za prerekanje zahtevku Možnost vložitve pravnega sredstva v izjemnih primerih, ko toženec ni mogel prerekati zahtevka Minimalni standardi so le posredno zavezujoči (Beurteilungsnormen)

33. Pravna sredstva • V državi izvora - proti sodni odločbi in - proti potrdilu o EIN (poprava ali razveljavitev kot edini pravni sredstvi proti potrdilu o EIN) • V državi izvršbe: - predlog za zavrnitev izvršbe - predlog za omejitev ali prekinitev izvršbe - predložitev potrdila o neizvršljivosti

34. Primerjava izvršbe po UEIN in BU I – prednosti za upnika gredo v breme dolžnika • Upnik izbira postopek • Hkratna izvršba v več državah članicah • V postopku potrditve kot EIN ima upnik “prednost domačega terena” – manjši stroški • Standardni obrazci omiljujejo jezikovni problem v ES in olajšujejo izvršbo obrestnih zahtevkov • Razlogi za zavrnitev potrditve kot EIN so v primerjavi z BU I omejeni • Neupravičena potrditev = logistični problemi (predlog za razvleljavitev v državi izvora, predlog za prekinitev izvršbe v državi izvršbe)

35. Implementacija v nacionalno pravo – celovito v Nemčiji, parcialno v Sloveniji in Avstriji Postopek izdaje, poprave in razveljavitve potrdila o EIN (vročitev dolžniku, samokontrola, število izvodov potrdila …) Neobvezujoča uskladitev zakonodaje z minimalnimi standardi – posredni pritisk na države članice za harmonizacijo procesnih predpisov Postopek v državi izvršbe – uporaba pravnih sredstev izvršilnega prava

36. UEPN in USMV – subsidiardna uporaba lex fori stvarna (pristojno je okrajno ali okrožno sodišče), krajevna (6. člen UEPN, 4. člen USMV) ter funkcionalna pristojnost oblika vložitve predloga za izdajo EPN oz. tožbe v SMV (papirna ali elektronska oblika) pravila o podaljšanju roka za dopolnitev ali popravo vloge način vročanja EPN ali tožbe (po USMV) tožencu – (Beurteulings- ali Befolgungsnormen?) pristojnost za ponovno preučitev v izrednih primerih (okrajno ali okrožno sodišče) postopek uveljavljanja ugovora plačane terjatve

37. Pogled naprej Naglo kopičenje evropskih procesnih uredb Sporočila držav članic Jezikovna problematika – neustrezni prevodi Nekonsistentnost uredb

38. Primer 1: potrdilo o izvršljivosti • Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku na podlagi šestega odstavka 108. člena ZMZPP kot predhodno vprašanje ugotavljalo, ali so podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe in glede na dejstvo, da gre za izvršitev tuje sodne odločbe, poleg pogojev za samo priznanje presojalo tudi obstoj pogoja iz drugega odstavka 103. člena ZMZPP, torej predložitve potrdila o izvršljivosti tuje sodne odločbe. Upnika je s posebnim sklepom pozvalo na predložitev takega potrdila, upnik pa je poslal apostile sklepa o dovolitvi izvršbe in samega izvršilnega naslova. Po presoji izvršilnega sodišča upnik ni predložil zahtevanega potrdila, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče njegov izvršilni predlog zavrnilo. Upravičeno?

39. Kršitev javnega reda ali pravice do izjave; Sklep Cp 11/2001, Sklep VS RS Cp 10/2005 • Sodišče prve stopnje je priznalo pravno veljavnost zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Celovcu, opr. št. 15 C 2718/98 g z dne 16. 2. 1999, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 2.6.1999. Proti sklepu Okrožnega sodišča v MV nasprotni udeleženec vložil ugovor, da so mu bile listine (tožba in priloge) vročene le v nemškem jeziku. Ko je na to opozoril delavko sodišča, mu je ta odgovorila, naj si jih da prevesti. Na to, da lahko prevzem listin odkloni, ga ni opozorila. Bo z ugovorom uspel? BU I?

40. Primer 3 – pretirana pristojnost? • V nekem sporu med tožnikom s stalnim prebivališčem v ZDA in državljanom neke države X, ki prav tako ni država članica EU, in tožencem s stalnim prebivališčem v SLO, zaradi plačila odškodnine za škodo povzročeno in nastalo v SLO, je bila tožba vložena pred sodiščem v državi X, ki ima v ustreznem predpisu določbo, po kateri je mogoče vložiti tožbo tudi pred sodiščem v državi, katere državljan je tožnik. To sodišče je odločilo, da mora toženec plačati 12.000 EUR tožniku. Tožnik je zahteval priznanje te sodne odločbe v Sloveniji. Bo sodišče sodbo priznalo?

41. Primer 4 – nezdružljivost sodb • Oseba A s stalnim prebivališčem v Sloveniji in oseba B s stalnim prebivališčem v Makedonije sta sklenili pogodbo o nakupu računalnikov, ki jo je bilo treba izpolniti v Sloveniji. Oseba A je menila, da pogodba ni veljavna in je proti B-ju vložila tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe pred makedonskim sodiščem, oseba B pa je vložila proti A-ju tožbo na ugotovitev veljavnosti zadevne pogodbe pred slovenskim sodiščem. • a)   Kako bo ukrepalo naše sodišče? • b) Kaj bi se zgodilo v primeru, da so pravila nacionalnih zakonov takšna, da sodišči v obeh državah lahko upravičeno menita, da sta prvi začeli pravdo. Oseba B pa nato zahteva priznanje makedonske odločbe v Sloveniji, pri čemer pred slovenskim sodiščem teče pravda, ki se je po pravilih ZMZPP začela prej. • c) Kaj če se v nekem primeru ugotovi, da je pristojnost slovenskega sodišča izključna? Ali gre še vedno za litispendenco?

42. Sklep II Cp 4/93 - vzajemnost • Okrožno sodišče je v delibacijskem postopku na ugovor nasprotnega udeleženca, da z Avstrijo ne obstaja vzajemnost, zapisalo “Zgolj na podlagi ugovora nasprotnega udeleženca, da z Avstrijo ne obstaja vzajemnost, se sodišču prve stopnje s tem vprašanjem ni bilo potrebno ukvarjati.” • Zakaj?

43. Kontradiktornost • Tožencu je bila tožba vročeno pravočasno na tak način, da lahko pripravi obrambo, ni pa bila vročitev opravljena na zakonit način (kršitev pravil o vročanju). Toženec se ne spusti v pravdo, zato je sodišče v Avstriji izdalo zamudno sodbo. Ko upnik v SLO predlaga razglasitev izvršljivosti, dolžnik ugovarja, da zaradi nepravilnosti v postopku v njem ni mogel sodelovati. Bo z ugovorom uspel?

44. Pristojnost • A in B sta sklenila prodajno pogodbo s klavzulo o pristojnosti, s katero sta določila pristojnost sodišča v Mariboru. A vloži tožbo na plačilo kupnine v Gradcu, B na tožbo odgovori. V pravdi zmaga A, ki nato predlaga razglasitev izvršljivosti avstrijske sodbe. Zoper sklep o razglasitvi izvršljivosti B ugovarja, da se zaradi kršitve dogovora o pristojnosti avstrijska sodba ne more priznati. Bo uspel?

45. Iskanje pravnih virov in sodne prakse • Evropske uredbe: http://eur-lex.europa.eu/RECH_menu.do?ihmlang=sl • Judikati Sodišča ES: http://curia.europa.eu/en/content/juris/index.htm • Sodna praksa slovenskih sodišč: www.sodnapraksa.si/

46. Družinsko-pravne konvencije • a) Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 25.10.1980 KMUO); • b) Haaška konvencija zaščiti otrok in sodelovanju na področju meddržavnih posvojitvah otrok z dne 29.5.1993 (KMPO); • c) Haaška konvencija o pristojnosti, uporabnem pravu, priznanju, izvršitvi in sodelovanju na področju starševske odgovornosti ter o ukrepih za zaščito otrok z dne 19.20.1996.

47. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003z dne 27. novembra 2003o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi sstarševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 – Bruseljska uredba IIa (convention double) • Teritorialna veljavnost: države članice z izjemo Danske • Časovna veljavnost: 1. marec 2005 • Stvarna veljavnost: (a) razveza, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitevzakonske zveze; (b) podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševskeodgovornosti:

48. Starševska odgovornost • pravice do varstva in vzgoje otroka in pravice do stikov zotrokom; • skrbništvo, rejništvo in podobne institute; • določitev in naloge katere koli osebe ali telesa, ki so dolžni • skrbeti za otrokovo osebnost ali premoženje, za zastopanje alipomoč otroku; • namestitev otroka v rejniško družino ali v oskrbo zavoda; • ukrepe za zaščito otroka v zvezi z upravljanjem, ohranjanjemnjegovega premoženja ali razpolaganjem z njim.

49. Izven področja uporabe • Pristojnost za preživninske obvez. - 5/2 BU I (do predvidoma 18. junija 2011, ko se začne uporabljati Uredba o preživninah)! • ugotavljanje očetovstva oz. materinstva, ker se te zadeve razlikujejo od podelitve starševske odgovornosti, in tudi ne za druga vprašanja, povezana s statusom oseb.

50. Pristojnost za razvezo, ločitev ali razveljavitevzakonske zveze • Običajno prebivališče zakoncev z izpeljavami (3/1) • Državljanstvo obeh zakoncev (3/2) • Atrakcija pristojnosti za nasprotne zahtevke (razveza – razveljavitev), 4. člen • Subsidiarna pristojnost – uporaba nacionalih pravil države članice o pristojnosti