Presoja učinkov uvedbe nove strukture neposrednih plačil v Sloveniji

1. Presoja učinkov uvedbe nove strukture neposrednih plačil vSloveniji Ciril Smrkolj, KGZS Ljubljana, 28. januar 2011

2. Predlagana nova struktura neposrednih plačil Sporočilo komisije opisuje tri splošne možnosti politike, ki na področju neposrednih plačil pomenijo: Možnost 1: Zagotoviti večjo pravičnost pri razporeditvi neposrednih plačil med državami članicami, hkrati pa ohraniti sedanji sistem plačil. Poudarki: • dodatne postopne spremembe sedanjega okvira politike. • ohranja dobro delujoče mehanizme in z izboljšavami prilagajapodročja SKP, ki so deležna največ kritik, npr. vprašanje pravičnosti pri razporeditvi neposrednih plačil med državami članicami. • zagotavlja neprekinjeno delovanje in stabilnost sedanje SKP.

3. Možnost 2: Zagotoviti večjo pravičnost pri razporeditvi neposrednih plačil med državami članicami ter sistem plačil korenito spremeniti. Neposredna plačila sestavljena iz: - osnovne stopnje pomoči kot podpore dohodku, - obvezna zelena komponenta, - dodatno plačila zaradi posebnih naravnih ovir, - neobvezne vezane pomoči za nekatere sektorje in regije (sedanje pomoči na podlagi člena 68). Aktivne kmetije. Nova shema za male kmetije. Poudarki: • spremeniti politiko v bolj trajnostno, in izboljšati ravnovesje med različnimi cilji politike, kmetovalci in državami članicami. • usmerjeni ukrepi, razumljivejši državljanom EU. • večja učinkovitost pri odhodkih in večja usmerjenost k dodani vrednosti EU. • dober odziv na gospodarske, okoljske in družbene izzive EU ter okrepitev prispevka kmetijstva in podeželskih območij k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

4. Možnost 3: Postopno opustiti neposredna plačila v njihovi sedanji obliki. Namesto tega zagotoviti omejena plačila za okoljske javne dobrine in dodatna plačila za posebne naravne ovire. Poudarki: • korenitejša reforma SKP z močnim poudarkom na okoljskih ciljih in ciljih na področju podnebnih sprememb, ter s postopnim odmikom od podpore dohodku in večine tržnih ukrepov. • usmeritev finančnih sredstev k vprašanjem v zvezi z okoljem in podnebnimi spremembami.

5. Najverjetnejša pot spremembe, možnost 2 Odprta vprašanja in dileme: • Kakšna je predvidena višina sredstev za SKP po letu 2013 ? Na podlagi katerih meril bo komisija razdelila sredstva za neposredna plačila med članice ? • Ali lahko predvidevamo, da bo nova razdelitev vplivala na višino dosedanjih ovojnic, ki so v nekaterih državah članicah visoke tudi zaradi zgodovinskih plačil ? • Ali bodo zgodovinska plačila ukinjena postopoma in s kakšno dinamiko ? Kako bo učinke nove prerazporeditve plačil na kmetije mogoče omiliti ?

6. Najverjetnejša pot spremembe, možnost 2 • Temeljna komponenta neposrednih plačil. (Kmetovalci v vseh državah članicah v povprečju prejmejo minimalni delež povprečne stopnje neposrednih plačil na ravni EU). Odprta vprašanja in dileme: • Kakšen delež bo pripadal vsaki od bodočih komponent neposrednih plačil ? • Ali bo določanje višine deleža bodočih komponent prepuščeno državam članicam ? • Ali bo temeljna komponenta neposrednih plačil enaka na njivah in travinju ? • Ali bo Slovenija še naprej obravnavana kot ena regija ? • Se ohranja tudi sistem temelječ na upravičenih plačilnih pravicah ? V KGZS menimo da mora višina plačil odražati predvsem objektivne ekonomske, naravne in strukturne značilnosti kmetijstva v posameznih državah članicah, saj razvitost države članice kot take ne odraža razvitosti kmetijstva v njej.

7. b) Dodatna komponenta neposrednih plačil: „zelena komponenta“. nekateri elementi, ki jih poznamo v drugi osi so po tem predlogu pogoj za pridobitev vseh neposrednih plačil v prvem stebru, kmetije bodo z izvajanjem imele nove dodatne stroške, neugoden učinek na dohodek kmetij, povečani stroški za administracijo (kontrole). Odprta vprašanja in dileme: Kako bo predlagana zelena komponenta (zeleni pokrov, kolobarjenje..), vplivala na kmetijsko okoljski ukrepe, ki jih v RS že izvajamo ? Ali bo višina dodatka zelene komponente odvisna od izbrane vrste ? Ali bo mogoča kombinacija med posameznimi vrstami zelene komponente ? Dodatni stroški, potrebni za izvedbo zelene komponente niso enaki v državah članicah. Vse kmetije v RS ne bodo mogle izvajati “zelene komponente” na vseh svojih zemljiščih, zato je potrebno določilo o obvezni izvedbi spremeniti. Najverjetnejša pot spremembe, možnost 2

8. c) Dodatno plačilo zaradi posebnih naravnih ovir. Odprta vprašanja in dileme: Medsebojno razmerje med dodatnim plačilom zaradi posebnih naravnih ovir in dosedanjim ukrepom OMD. Na katera območja se dodatno plačilo zaradi posebnih naravnih ovir nanaša (območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ali območja s posebnimi omenitvami ali oboje) ? Ali bo nova klasifikacija območij s posebnimi omejitvami uporabljena za ta namen ? Kdaj bo pripravljena ? Najverjetnejša pot spremembe, možnost 2

9. e) neobvezna vezana pomoč za nekatere sektorje in regije (sedanje pomoči na podlagi člena 68) Slovenija izvaja ukrepe (Ekstenzivna reja ženskih govedi, Ohranitev živinoreje na KMG s travinjem in Dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska KMG) ukrep Ekstenzivna reja ženskih govedi pozitiven, dejanski učinek novih plačil po zadnji spremembi (Hleth check) na nivoju kmetije še ni poznan KGZS meni, da je potrebno ohraniti določen delež proizvodno vezanih plačil tudi v prihodnje: spodbujanje pridelave, zagotavljanje ustreznega dohodka povezanega z obsegom kmetijske dejavnosti. Najverjetnejša pot spremembe, možnost 2

10. Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ne glede na: velikost, tržno usmerjenost, pravni status. Tovrstna kmetijska gospodarstva s kmetijsko dejavnostjo pridobivajo celoten ali del dohodka iz naslova kmetijske dejavnosti ali s kmetijsko dejavnostjo ohranjajo kmetijska zemljišča v funkciji. Aktivne kmetije so tako tudi male kmetije. Med aktivne kmetije, bodoče prejemnike neposrednih plačil ne moremo uvrščati tistih kmetij, ki svoja zemljišča v celoti oddajajo v najem in se sami ne ukvarjajo z kmetijsko dejavnostjo. Aktivna kmetijska gospodarstva

11. Male kmetije • Več kriterijev opredelitve : • velikost kmetije glede na površino, • velikost kmetij glede na ekonomske kriterije, • glede na tržni delež, • glede na potrebno delovno silo. • postaviti vstopni spodnji in zgornji prag, • upoštevati vrsto kmetijske pridelave, • upoštevati omejitvene dejavnike,