SPODBUJANJE RAZVOJA BP V OE NM

1. SPODBUJANJE RAZVOJA BP V OE NM Novo mesto, 30.9.2013

2. Namen srečanja: • predstaviti načrt dela za šolsko leto 2013-2014 • opredeliti vlogo šolskega projektnega tima ter vlogo ravnatelja pri razvoju BP na šoli • postaviti teoretični okvir operativnega načrtovanja • vloga skrbnika in tematskih mrež • s skrbniki šol analizirati operativne načrte

3. Čigava odgovornost je znanje učenca? Kakšna je šolska/moja praksa? Hitrejše in učinkovitejše uvajanje sodobnih praks ovirajo tradicionalna prepričanja učiteljev/ravnateljev o učenju. E. De Corte Ena od osnovnih nalog šole je, da razvije pri učencih odgovornost za lastno učenje. John A. C. Hattie Prirejeno po NŠ in SP., 2013

4. Katerim ciljem pri pouku dati prednost? Višji spoznavni procesi Prilagoditvena kompetenca • ustvarjati • obdelovati in razvrščati kompleksne informacije • misliti sistematično in kritično • se odločati na podlagi tehtnih dejstev • produktivna vprašanja • fleksibilnost • reševanje realnih problemov sveta Sposobnost za smiselno, fleksibilno in kreativno rabo usvojenega znanja in pridobljenih veščin v različnih kontekstih in situacijah. (De Corte) Kakšen pouk to omogoča? Prirejeno po NŠ in SP., 2013

5. Zakaj razvijati bralno pismenost? BP je tisti, ki ima razvito zmožnost: • samostojnega pridobivanja informacij • njihovega povezovanja in interpretiranja • ustvarjanja celostne pomenske predstave, razlage pojavov in dogodkov na osnovi pridobljenih informacij • razmišljanja in vrednotenja informacij ter razvijanja argumentov za takšno ali drugačno delovanje na osnovi pridobljenih informacij • znajdenja v novih situacijah, kritičnega primerjanja, sklepanja itn. (PISA in PIRLS) (Načrt projekta BP, 2011) Prirejeno po F.N. 2011

6. Kakšen pouk razvija bralno pismenost? • pouk branja moramo povezati z aktivnostmi iz resničnega življenja • pouk branja mora potekati v povezavi z drugimi komunikacijskimi dejavnostmi (poslušanjem, govorjenjem, pisanjem) • pouk branja mora spodbujati učence k branju vseh vrst besedil (umetnostnih in neumetnostnih, učbeniških idr., elektronskih …) (Pečjak 1999, str. 57) CPB – celostni pouk branja

7. Pozitivna stališča/odnos do branja (OBČUTKI ob branju) Metakognitivni bralni proces (KONTROLA procesa razumevanja) Razumevanje prebrane vsebine (KOGNITIVNI procesi) Prirejeno po NŠ , 2013

8. Kaj lahko naredimo? Konkretni podatki za analizo stanja na šoli, npr.: • Koliko poznamo in razvijamo elemente pismenosti v šoli? 2. Katere dejavnosti za to ponujamo? 3. Koliko in kateri učenci: • obvladajo tehniko branja, • razumejo prebrano (na vseh ravneh razumevanja: kritično presojajo prebrano, procesirajo, uporabljajo v novih situacijah, vrednotijo …), • so sposobni fleksibilnega branja (glede na cilj in namen branja izberejo pravi način in ustrezno strategijo branja). Prirejeno po NŠ in SP., 2013

9. Kaj nam povedo rezultati o bralnih zmožnostih naših učencev po enem letu projekta? (več na: sio.si, bralna pismenost) • Zaključki empiričnih raziskav, 2013: • učenci boljši bralci z razumevanjem kot njihovi vrstniki iz šol, ki niso v projektu • • delo z BUS na vseh predmetnih področjih • • prepoznavanje uporabnosti BUS v procesu razumevanja, • znanja = učenja • razvijanje metakognicije – pogovori, razmišljanje o procesu, • lastnih dosežkih • trdna osnova v prvi in drugi ravni razumevanja – temelj za • razvijanje poglobljenega razumevanja • • nadaljnje razvijanje 2. in 3. ravni – močna(-ejša) podpora v • 3. VIO • • diferencirano delo

10. Kaj nam povedo rezultati o hitrosti branja in bralnem razumevanju naših učencev po enem letu projekta? (več na sio.si, bralna pismenost) • Zaključki empiričnih raziskav, 2013: • sistematično delo z učenci v okviru projekta pomembno izboljšalo hitrost branja (tehniko branja) • Zaradi razpršenosti rezultatov – potrebno diferencirano delo. • bralno razumevanje slabše • še večje razlike med učenci med šolami in znotraj posameznih šol (razumevanje = kompleksna bralna zmožnost) Razvijanje strategij razumevanja pri mlajših učencih

11. Spodbujanje razvoja BP na OE NM

13. Vloga skrbnika: • skrbi za informiranostvodij ŠPT • je partner šoli pri izvajanju projekta v vseh fazah: • analiza stanja, pomoč pri oblikovanju operativnih načrtov, izvajanju in spremljanju realizacije načrta šole • načrtovanje, izvajanje in spremljanje (povratna informacija)posameznih akcijskih korakov • svetuje pri izbiri (in izvedbi) svetovalnih storitev, nabavi strokovne literature • nudistrokovno podporo in pomoččlanom ŠPT pri delu s projektno skupino na šoli • drugo: po dogovoru F.N., 2011

14. Tematske mreže pri spodbujanju razvoja BP v OE • Cilj, namen tematskih mrež: • spodbujati nadaljnjo strokovno rast • širiti znanje in izkušnje med zainteresirane kolege na druge šole • razvijati dobro prakso • Vloga tematskih mrež: • širiti primere dobre prakse (področja: tehnike branja, motivacija za branje, branje z razumevanjem, medpredmetnost, diferenciacija in organizacija) • izmenjava gradiv • demonstracija (delavnica, hospitacija, konzulentstvo …)

15. MODEL strokovne podpore šolam PODPORA SAMOREGULACIJA Metodologija AR Skrbniki šol Vodja in člani ŠPT Prirejeno po F.N., 2011

16. KAKO bomo uresničevali zastavljene cilje?1. Akcijski KORAK (AK): SEPTEMBER 2013– DECEMBER 2014 Poročanje in presoja v STRATEŠKEM timu in z vodji ŠPT 3. AK Podpora s strani SKRBNIKOV ŠOL 2. AK Poročanje in presoja v STRATEŠKEM timu in z vodji ŠPT DOKAZILA o doseganju kazalnikov “evidence basedlearning” Prirejeno po F.N., 2011

17. Operativni načrt dela ter naloge v okviru aktivnosti 2013-2014

18. Minimalni standard: • - učitelji v projektu razvijajo določeno aktivnost ves čas v • okviru pouka • načrtovati morajo medsebojne hospitacije (med učitelji • šole vsaj dve) • hospitacije s skrbniki in svetovalci ZRSŠ: 1x do novega • leta in 1x do maja 2014 • Dokazila: priprave, delovni listi, videoposnetki, druga gradiva učiteljev in učencev … • Spremljava prisotnosti - vse opravljene obveznosti prinesejo potrdilo za napredovanje

19. ŠOLA RAVNATELJ 1. RAZVOJNO NAČTOVANJE REZULTAT STROKOVNA PODPORA ZRSŠ ŠRT PT PT PT RAZVOJNI NAČRT ŠOLE SP, 2012

20. RAZVOJNI NAČRT ŠOLE NAČRT DELA STROKOVNEGA AKTIVA 2. LETNO NAČRTOVANJE REZULTAT NAČRT DELA PT LETNI DELOVNI NAČRT ŠOLE LETNA PRIPRAVA UČITELJA NAČRT DELA ŠRT NAČRT … SP., 2012

21. Kam je v naši šoli umeščen naš projektni tim? Prirejeno po NŠ in SP., 2012

22. VLOGA ŠRT/ŠPT NA ŠOLI? Skupaj z ravnateljem-spodbujajo in usmerjajo posodabljanja. Akterji sprememb na šoli, ki so v pomoč ravnatelju! SP., 2011

23. Uvajanje sprememb in načrtovanje posodobitev v šolah (delovanje šolskih razvojnih timov – ŠRT, šolskih projektnih timov – ŠPT) • Šolski razvojni tim – uvajanje sprememb, načrtovanje razvoja šol, opolnomočenje kolektivov, profesionalni razvoj učiteljev. • Šolski projektni timi – načrtovanje posameznih projektov v podporo razvojnim prioritetam šole npr.: za medpredmetne in kurikularne povezave, fleksibilni predmetnik, bralno pismenost, vzgojni načrt, timski pouk, ocenjevanje kompleksnih dosežkov, kriterijsko ocenjevanje, učenje učenja, razvijanje kritičnega mišljenja … NŠ in SP, 2012

24. Ravnatelj in pedagoško vodenje za razvoj BP? • podpora procesom, ki spreminjajo razumevanje znanja, učenja in poučevanja (strokovno vodenje šole kot učeče se skupnosti; izmenjava idej, trajna in kritična komunikacija, kvalitetne povratne informacije, medsebojna pomoč, usposabljanje učiteljev) • opredelitev „zmogljivosti“ šole za napredek v razvoju BP (trenutno stanje BP na šoli, razvojni načrt) • organizacija pogojev za izvajanje procesov (FP) • spremljanje in vrednotenje izvedenih procesov • neposredni nadzor izvedenih procesov LESTVICA ZA SPREMLJANJE POUKA NŠ in SP, 2012

25. Akcijski koraki vodenja za razvoj pismenosti • Določiti „zmogljivost“ šole za napredek v razvoju pismenosti – močne in šibke točke na področju vodenja šole, ocenjevanja, profesionalnega razvoja, poučevanja branja in BUS, programov pomoči in podpore. S to raziskavo in pogovorom ugotovimo, kaj je potrebno izboljšati. N.P., 2012

26. 2. Oblikovati šolski tim za razvoj pismenosti • …, ki ga sestavljajo: vodstveni delavci, predmetni učitelji, svetovalni delavci, informatik/računalnikar, knjižničar • uspeh tima je odvisen od začetne podpore vsega kolektiva • da bi šolski tim lahko identificiral potrebe učencev in učiteljev, pridobi različne podatke o učencih, učiteljih in šoli N.P., 2012

27. Ustvariti ugodno klimo za sodelovanje in skupno odločanje, prenesti (ko je potrebno) odločanje o potrebnih korakih za razvoj pismenosti na učitelje. Ravnatelj naj zagotovi okrogle mize/pogovore učiteljev o težavah, povezanih s pismenostjo učencev – identifikacija skupnih problemov (npr. izluščenje bistva/teme, ključnih besed …) N.P., 2012

28. Oblikovati organizacijski model, ki omogoča več časa za pouk bralne pismenosti (blok ure, medpredmetno povezovanje). To omogoča intenzivnejše poučevanje strategij branja in pisanja ter učenčevo globljo interakcijo z besedilom. • Analizirati ocene (diagnostični testi, sprotne ocene) za ugotavljanje specifičnih potreb učenca. N.P., 2012

29. Izdelati načrt profesionalnega razvoja učitelja Po izkušnjah šol v tujini večina učiteljev ni pripravljena poučevati učence bralnih strategij pri svojem predmetu. Predlagajmo jim izobraževanje, da bodo: • razvili strategije za izboljšanje bralnega razumevanja • okrepili povezavo med branjem in pisanjem • večkrat vključili pouk pismenosti v posamezni predmet. N.P., 2012

30. Vsak učitelj je učitelj jezika! • Jezik je v šoli sredstvo sporazumevanja in sredstvo spoznavanja (kot učni jezik) in predmet spoznavanja (kot učni predmet). • učitelj vsakega predmeta je hkrati učitelj svojega predmeta in učitelj jezika • za to preprosto resnico se skriva večkrat dokazano spoznanje, tako teoretično kot empirično, da sta človekova sporazumevalna zmožnost in pismenost njegov temeljni ključ do znanja na kateremkoli področju zasebnega in poklicnega življenja in torej tudi nujni pogoj za uspešno učenje • raziskave potrjujejo, da je učni uspeh celo bolj odvisen od učenčeve sporazumevalne zmožnosti kot od njegovih kognitivnih zmožnosti oz. splošne inteligentnosti P.Š.K. 2011

31. Naredimo akcijski načrt šole

33. Primer 1 Razvojna prioriteta: razvijati različne bralne strategije (BUS) *Npr.: video-izseki učnih dejavnosti (v trajanju do največ 15 min), primeri individualnih in/ali individualiziranih načrtov, dokazila o formativnem spremljanju učencev (načrt spremljanja, izdelki učencev s komentarji učiteljev in/ali učencev), učne priprave, iz katerih je razvidna uporaba BUS in drugih strategij za spodbujanje razvoja BP, refleksije učencev in učiteljev itn.

34. Primer 2 Razvojna prioriteta: učenci pridobivajo veščine za izboljšanje bralnega razumevanja, samostojno interpretacijo prebranega ter bogatijo lastno besedišče

35. Predlog operativnega načrta ŠPT

36. Poučevanje je umetnost v smislu, da ga ne določajo navodila in rutine, temveč nanj vplivajo in ga vodijo lastnosti ter naključja, ki jih ne moremo predvideti in ki se pojavljajo med aktivnostjo samo. Eisner, 1994 Hvala za pozornost in priložnost za sodelovanje!

37. Viri: Nolimal, F.(2011): Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja − PREDSTAVITEV PROJEKTA, IDEJE, NAČRTI za delo na šoli, delovno gradivo. Preskar, S., Štraser, N. (2012): Uvajanje sprememb v šoli – od tima do zbornice, delovno gradivo, Srečanje ŠPT v okviru Projekta opolnomočenje učencev z izboljšanjem BP in dostopa do znanja, Radenci. Potočnik, N. (2012): Razvoj bralne pismenoti v SŠ, interno gradivo ZRSŠ. Pavlič Škrjanc, K. (2011): Strokovni jezik kot interdisciplinarni izziv, delovno gradivo na srečanju ŠPT v okviru projekta Posodobitev kurikularnega procesa v OP in gimnaziji, Ljubljana.