1 / 17

OD VINILKE DO PONVE

AVTORJI: ANA PODBREŽNIK, ANJA REPANŠEK, KARIN LISJAK, NINA VAVPETIČ RAZRED: 3.C. OD VINILKE DO PONVE. KAJ JE POLIMER. =ogromna molekula sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot, povezanih s kovalentno kemijsko vezjo POLIMERI

kenyon-mcbride
Télécharger la présentation

OD VINILKE DO PONVE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. AVTORJI: ANA PODBREŽNIK, ANJA REPANŠEK, KARIN LISJAK, NINA VAVPETIČ RAZRED: 3.C OD VINILKE DO PONVE

  2. KAJ JE POLIMER =ogromna molekula sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot, povezanih s kovalentno kemijsko vezjo POLIMERI NARAVNI UMETNI proteini, škrob, celuloza in hitin plastične mase

  3. ZGODOVINA POLIMEROV 1838, Francoz AnselmePayenpostavil osnovo kemije celuloze, ki nastaja v rastlinah s fotosintezo C8H10O5 in molekulsko maso 162. 1839, Američan Charles Goodyearzačel uporabljati kavčuk, ki je pri povišanih temperaturah lepljiv in mehak, pri nizkih pa trd in krhek. Odkril je proces vulkanizacije. 1846, Baselski profesor kemije, Christianu Schonbeimuje uspelo narediti prvi polsintetičniproizvod. 1907, Američan Leo HendrichBaekelandproizvedel prvi popolnoma sintetični poliplast(polimer z lastnostmi smole, izdelek se imenuje Bakelit) Polimerne snovi so začeli izdelovati v prejšnjem stoletju, po več 100 letih raziskav in prizadevanj znanstvenikov. Novo in novo znanje je privedlo do bliskovitega razvoja organske kemije.

  4. NASTANEK POLIMERNIH VERIG Povezovanje maloatomnih molekul v polimerne verige je možno le takrat, ko so molekule nenasičene, ali ko vsebujejo reakcijsko sposobne funkcionalne skupine. PROCESI POLIMERIZACIJAPOLIKONDENZACIJAPOLIADICIJA

  5. POLIMERIZACIJA -kemijska reakcija, pri kateri iz nenasičenih monomerov v prisotnosti katalizatorjev nastanejo polimeri -verižna reakcija, pri kateri se, odvisno od stopnje polimerizacije, monomeri povežejo v različno dolge nitaste molekul -za začetek je potrebna zelo nizka aktivacijska energija -nastanejo umetne mase (npr. polipropilen)

  6. POLIKONDENZACIJA -kemijska reakcija spajanja dveh različnih vrst molekul v verižne molekule ob izločanju stranskih produktov -za potek polikondenzacije je potrebno ves čas dovajati energijo -nastanejo poliamidi, polietri in fenoplasti

  7. POLIADICIJA -kemijska reakcija spajanja različnih spojin z majhnimi molekulami v makromolekulske snovi -ne nastajajo stranski produkti -poliuretani in epoksidne smole

  8. NARAVNI POLIMERI -nastajajo v živih organizmih. -za oporo in trdnost živalskemu telesu in rastlinam -vir hrane (škrob, glikogen) -ščitijo živali pred izgubo toplote (volna) -naravna vlakna se pri višjih temperaturah in gorenju poškodujejo NARAVNI POLIMERI ANORGANSKI ORGANSKI silikati v glini naravni kavčuk, škrob, celuloza, glikogen, hitin, beljakovine (svila, volna, keratin) in nukleinske kisline (DNA, RNA)

  9. UMETNI POLIMERI TERMOPLASTI =linearni razvejani polimeri, ki se predelujejo pri povišani temperaturi (tekoč in primeren za brizganje, po ohladitvi talina otrdi in obdrži dano obliko) -majhna temperaturna obstojnost in trdnost -so snovi iz nitkastih molekul, ki so znotraj povezane z močnimi kovalentnimi vezmi (molekule med seboj povezane s šibkimi Van derWaalsovimivezmi) -najbolj razširjeni -se reciklirajo -da se jih preoblikovati in s tem se im izboljšajo lastnosti -s sežigom odpadnih polimerov dobimo tudi precejšnjo količino energije

  10. DUROPLASTI -ne moremo reciklirati, preoblikovanje se namreč lahko opravi le enkrat -vez, ki nastane med makromolekulami se ne sprosti niti s segrevanjem, zato so te snovi po reakciji nerazstavljive in se razkrojijo šele pri sežigu -so zelo trdni in obstojne oblike -velika temperaturna obstojnost in trdnost *nahajajo se v integriranih vezjih

  11. ELASTOMERI -z raznimi primesmi in vulkanizacijo se nitaste makromolekule kavčuka med seboj členkasto sprimejo in tvorijo nerazdružljivo elastično zvezo -so snovi z mrežasto strukturo, povezano z močnimi kovalentnimi vezmi (trdi, togi, krhki in netaljivi) -pod obremenitvijo se deformirajo in se pri razbremenitvi povrnejo v prvotno obliko -snov se pri segrevanju ne tali in se razkroji šele pri sežigu

  12. PRIMERI IN UPORABA -polipropen [PP] -> posoda, cevi za toplo vodo, vrvi, avtomobilski deli,… -poli(metil metakrilat) [PMMA] -> organsko (akrilno) steklo -polivinil acetat [PVAc] -> lepila -polivinil klorid [PVC] -> plastenke, plastične cevi, okenski okvirji -poli(tetrafluoroeten) [PTFE] -> prevleke za kuhinjsko posodo, tesnila,… -polistiren [PS] –> stiropor

  13. OKOLJSKI VIDIK -Polimeri gradijo telesa živih organizmov. -Polimeri povzročajo hudo obremenitev za okolje, ker so praktično nerazgradljivi. -Poliuretanu so dodajali klorofluorokarbone kar povzroča razpad ozona. -Zaradi onesnaženosti želijo prepovedali uporabo plastičnih vrečk. Zaradi okoljskih problemov poskušajo danes znanstveniki izdelati takšne sintezne polimere, ki bi bili v naravi razgradljivi ter neškodljivi.

  14. VPRAŠANJE RECIKLIRANJA -Recikliranje je pomemben postopek v vsakdanjem življenju -Vsak plastični izdelek je označen s posebnim znakom, ki je pomemben pri reciklaži -recikliranje PET embalaže: čista embalaža in brez materialov, ki ne sodijo zraven -rezanje plastenk na drobne koščke (pri povišani temperaturi preoblikujejo v kroglice) -te polizdelke prepeljejo v centre, kjer jih naprej talijo in jih uporabijo za različne izdelke. ZAKAJ JE RECIKLAŽA EKONOMSKO POMEMBNA? -porabimo že enkrat uporabljene surovin -prihranimo na osnovnih surovinah in na energiji

  15. OD VINILKE DO PONVE Vinilka= gramofonska plošča (analogni nosilec zvoka) Pred l. 1950 so gramofonske plošče izdelovali iz materiala šelak, kasneje pa so bile izdelane iz polivinilklorida (PVC) -ime vinilka. Teflonska ponev = narejena iz termoplastičnega polimera politetrafluoroetilena (PTFE, ki ima odlične dielektrične lastnosti (izolator v kablih, uporaben pri mikrovalovnih frekvencah). Teflonska ponev se prvič pojavi l. 1938 v ZDA

  16. VIRI SPLETNI VIRI: • http://www.p-ng.si/~mvalant/downloadable/polimeri.pdf • http://www.kemija.org/index.php/kemija-mainmenu-38/24-kemijacat/22-polimeri • http://www.sbaza.net/clanek_html.php?url_clanka=clanki_sb1%2Fepf%2Fgospodarjenje_predelava_polimerov.sb&vsebina_replace=epf • http://sl.wikipedia.org/wiki/Emulzija • http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Lesarstvo_tapetnistvo/sinteticne_snovi.pdf • http://lab.fs.uni-lj.si/lap/html/pages/si-polimerna-gradiva-materiali.htm • http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.bodieko.si/foto/2009/09/folija.jpg&imgrefurl=http://www.bodieko.si/tag/pvc&usg=__QzcF8YLDU0Zz_DkeJP46kzYOJUg=&h=292&w=400&sz=16&hl=sl&start=0&sig2=2PHRrulqotMPUdhwu9J1b • http://www.google.si/imgres?imgurl=http://firma.hr/webshop/images/T/GUME%2520INFINITY%2520INF%2520100.jpg&imgrefurl=http://firma.hr/webshop/manufacturers.php • http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.doitpoms.ac.uk/tlplib/wood/figures/cellulose.png&imgrefurl=http://www.doitpoms.ac.uk/tlplib/wood/structure_wood_pt1.php&usg=__8xJexptFB5SJ-NGkvaK--9-7nf0=&h=488&w=598&sz=12&hl=sl&start=0&sig2=tHHBqu8xq-Ci0fo8B8RAZQ&zoom=1&tbnid=ep0ZcDKsM_BjsM:&tbnh=157&tbnw=192&ei=EAqGTeOAJ4T2sgalnJmnAw&prev=/images%3Fq%3Dceluloza%26hl%3Dsl%26biw%3D1280%26bih%3D649%26gbv%3D2%26tbs%3Disch:1&itbs=1&iact=rc&dur=416&oei=EAqGTeOAJ4T2sgalnJmnAw&page=1&ndsp=15&ved=1t:429,r:3,s:0&tx=73&ty=57 • http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.doitpoms.ac.uk/tlplib/wood/figures/cellulose.png&imgrefurl=http://www.doitpoms.ac.uk/tlplib/wood/structure_wood_pt1.php&usg=__8xJexptFB5SJ-NGkvaK--9-7nf0=&h=488&w=598&sz=12&hl=sl&start=0&sig2=tHHBqu8xq-Ci0fo8B8RAZQ&zoom=1&tbnid=ep0ZcDKsM_BjsM:&tbnh=157&tbnw=192&ei=EAqGTeOAJ4T2sgalnJmnAw&prev=/images%3Fq%3Dceluloza%26hl%3Dsl%26biw%3D1280%26bih%3D649%26gbv%3D2%26tbs%3Disch:1&itbs=1&iact=rc&dur=416&oei=EAqGTeOAJ4T2sgalnJmnAw&page=1&ndsp=15&ved=1t:429,r:3,s:0&tx=73&ty=57 • http://sl.wikipedia.org/wiki/Monomer • http://www.kemija.org/index.php/kemija-mainmenu-38/24-kemijacat/22-polimeri • http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/upload0708/9.%20vaja%20-%20polimeri.pdf • http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Lesarstvo_tapetnistvo/sinteticne_snovi.pdf • http://javor.pef.uni-lj.si/~orihtml/Jana_Mali/index.htm • http://www2.arnes.si/~mvranj/datoteke/POZ/4%20a%20Sinteti%E8ni%20materiali.pdf • http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200805067.pdf • http://www.ot.ntf.unilj.si/~rijavec/Tekstilne%20surovine/3_PREZENTACIJE%20za%20TRETJI%20KOLOKVIJ/III-3(4)_MOLEKULSKA%20STRUKTURA.pdf

  17. PISNI VIRI: • Lawrie Ryan, Kemija, preproste razlage kemijskih pojavov, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2007 • Edvard Kobal, Kemija za vedoželjne, Ljubljana, DZS, 1994 • Margareta Vrtačnik, Organska kemija, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2002 • Kombinacija epoksidnih smol s kolofonijo in vinilnimi spojinami : diplomsko delo / Emil Plesničar • Thomas RoyCrompton: AnalysisofPolymers : anIntroduction • Denis Šinkovec: Razvoj in konstrukcija orodja za brizganje ovijala teflonske cevi : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja • editedbyTerje A. Skotheim, John R. Reynolds: Handbookofconductingpolymers. zv. 1, Theory, synthesis, properties, andcharacterization • John T. Grant ... [etal.]: Thecharacterizationofpolymerthinfilmsgrownby plasma polymerization = Karakterizacija polimernih tankih plasti pripravljenih s plazma polimerizacijo ČLANKI: • Polimeri ali cestogradbeni bitumni? / Olga Naglič članek • Polimeri včeraj, danes, jutri / Margareta Vrtačnik

More Related