1 / 22

Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN

Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN. Dr. Zora Rutar Ilc Integrativni kurikul: KP in TP. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. CELOTA POSODOBITEV NA RAVNI ŠOLE. RAZVOJNO DELO NA RAVNI ŠOLE

kimi
Télécharger la présentation

Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN Dr. Zora Rutar Ilc Integrativni kurikul: KP in TP Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

  2. CELOTA POSODOBITEV NA RAVNI ŠOLE RAZVOJNO DELO NA RAVNI ŠOLE ŠRT usmerjajo razvojne procese na šolah skupaj z ravnateljem INTEGRATVINI KURIKUL Projektni timi za kroskurikularne razvojne prioritete (KP, TP, učenje učenja, krit. mišljenje) POSODOB. UN Predmetni aktivi – raven predmetov in področija

  3. Kako s skupnimi močmi doseči več in bolje? Kako vsem dijakom omogočiti izkušnjo interdisciplinarnega povezovanja in celovitega razvijanja kompetenc?

  4. Cilji sklopa aktivnosti „Integrativni kurikul (KP / TP)“ Na sistematičen načinpodpreti šole za organiziranje, načrtovanje, izvajanje in evalviranje pouka na kroskurikularniravni po načelih opolnomočenja in učečih se skupnosti.

  5. Kurikularne povezave in timsko poučevanje Preseganje medpredmetnih povezav skurikularnimi – učni proces usmerjajo: • problemsko ali raziskovalno ali ključno vprašanje • kroskurikularnost • skupni cilj(i)/dosežek ali kompetenca. Sodelovalnost in interdisciplinarnost postaneta načelo, ko dosežemo vse dijake in „redne“ ure pouka. Izpopolnjevanje modela ugotavljanja dosežkov v MP, KP

  6. Strategija Glavni spodbujevalec: projektni timi – kaskadni spiralni model: • vsakokratno izobraževanje (1.„teorija“,2.razprava, 3.delavnice za preizkušanje in 4.predstavitve primerov) • širitev na kolektiv: delavnice, spodbujajo in zbirajo primere • s pomočjo povratne informacije izboljšujejo primere

  7. Dosežki Več kot 70 gimnazij je bilo preko PT-jev redno vključenih v: • Usposabljanje na ZŠ (redno 150-200 udel.) • Aktiviranje kolektiva (št. izvedene delavnice) • Zbiranje primerov (SU, 2 priročnika) • Kritično prijateljevanje. Rezultati evalvacije so na SU

  8. Refleksije in evalvacije: Kaj smo premaknili? Kaj deluje, kaj nam uspeva? Kje še potrebujemo podporo?

  9. Česa v zvezi s KP/TP največ počnemo? • določitev povezovalnega elementa (90%) • zapis dejavnosti za dosego ciljev (87%) • določitev skupnega cilja MP-KP (75%) • zapis konkretnih ciljev in pričakovanih rezultatov (75%) • tehtanje smiselnosti (70%) • vsaj pri 1 KP načrtno razvijanje kompetence (68%) • natančno določene časovne dimenzije (65%) …

  10. Kako pridemo do predlogov za KP/TP? • Medsebojno sodelovanje (na aktivih, sestanki ŠRT-jev in PT-jev, skupne delavnice, sestanki, ravnatelj koordinira) • Organizirano skupno načrtovanje • Sistematično zbiranje predlogov (npr. v mapi, na SU, na sestankih, na šolskem razpisu, „banka“ priprav…)

  11. Kako širimo in izmenjujemo izkušnje? • Poročanja in predstavitve primerov na konferencah • (Med)šolski festival(i) primerov • Izvajanje delavnic • Kolegialne hospitacije s kritičnim prijateljevanjem • Predstavitve na spletu, „banke primerov“, „fascikli“ • Priprava gradiv, priročnikov … • Neformalno druženje in pogovori …

  12. Kako smo se lotili povezovanja?

  13. Izjave iz evalvacije „Smo dokaj majhna šola, zato tudi dobro vemo, kaj se kje dogaja in kdaj. Že skupno avgustovsko načrtovanje in skupen načrt nam pomagata ustvariti pregled nad vsemi povezavami. Ker določene povezave prenašamo iz leta v leto, se nam v timu pogosto pridružijo novi člani in tako zagotavljamo širjenje idej in izmenjavo izkušenj. Seveda novi člani v timu sodelujejo s svojimi idejami – kot osnovo vedno lahko dobijo gradivo in pripravo svojega predhodnika, zaželeno pa je, da povezavi dodajo svoj pečat. Poleg tega ob koncu šolskega leta pripravimo poseben dan, ko učitelji predstavimo, kaj nam je najbolj uspelo v preteklem šolskem letu – izpostavimo uspešne povezave, projekte in vpeljane novosti pri pouku.“

  14. „Tim skliče vsaj 2X letno sestanek za vodje aktivov in še dva člana aktiva. Z njimi delamo delavniško, teorijo pa predstavimo frontalno. Z aktivi se dogovorimo za aktivnosti, ki jih morajo izpolniti. Vodje aktivov znanje prenašajo na ostale člane aktiva, vsak član kolektiva pa se ima možnost poučiti o teoriji na spletni strani zbornice, kjer je tudi banka vseh primerov.“ „Pri nas se obnesejo sistem „odprtih učnih ur“ in izmenjava izkušenj tako po aktivih kot v „mešani“ sestavi na pedagoških delavnicah, dobro sprejet pa je tudi festival primerov dobre prakse ob koncu leta.“

  15. Kaj je najbolj delovalo? • Ustanovitev PT, sistematičen pristop • Izobraževanja, delavnice, primeri • Spremljanje in nudenje podpore kolegom • „Da so učitelji izvedeli eden za drugega“ • Izmenjava idej, primerov … • Potrditev - pozitivne izkušnje, zadovoljni dijaki • Uspešno izvedeni projekti • Spodbuda ravnateljev • Razjasnjene prioritete • Jasna določitev ciljev • Evalvacije • Izkušnje iz prejšnjih projektov • Hkratna posodobitev UN …

  16. Kdaj se je zgodil premik?

  17. Izjave iz evalvacije „Ko smo znanja in primere dobrih praks, ki smo jih pridobili na strokovnem izobraževanju, implementirali, načrtovali in začeli izvajati v kolektivu. Posebej spodbudno je na nas delovala izvedba prvih uspešnih projektnih dni. Ob evalvaciji pa smo spoznali vrednost drugačnega pristopa, ki je merljiv v večji trajnosti in kompleksnosti znanj.“

  18. „Premik se je zgodil na internem izobraževanju in predstavitvi primerov dobre prakse na zunanji lokaciji pred 4 leti. Do tega je prišlo zaradi sistematičnega načrtovanja srečanja, v skupinskih delavnicah in pogovorih o načrtovanju v prihodnje. Pomembno je bilo tudi dejstvo, da so bili na srečanju navzoči vsi učitelji in da so vsi tudi sodelovali v delavnicah.“

  19. Kako naprej?

  20. Kako naprej? • Kako nam lahko PT-ji koristijo tudi v prihodnosti? Kako jih ohranjati kot spodbujevalce novih praks v kolektivu? • Kako še izboljšati načrtovanje in evalvacijo KP in TP? • Kakšno kakovost KP in TP si želimo v prihodnje? • V čem vidimo smisel tega početja? • Kakšen sistem povezav se najbolj obnese na naši šoli? • Kateri izzivi nas na tem področju nas pa še čakajo? • Kako ohraniti in nadgraditi pridobljeno? • Kako še zagotavljati integrativni kurikul?

  21. „V prvih treh letih so bile to bolj dejavnosti, ki so nam in dijakom popestrile pouk, pogosto pa smo ob tem pozabili na učne načrte in pa določanje ciljev. Nato pa smo toliko dozoreli, da smo začeli z načrtnim uvajanjem in načrtovanjem različnih oblik, ozavestili smo sito smiselnosti, skrbneje smo začeli opredeljevati cilje (pri tem smo izključno začeli izhajati iz učnih načrtov) in bolj smiselno določati povezovalne elemente povezav, ki danes pri kp praviloma ni vsebina temveč veščina ali kompetenca. Dozoreli smo pri snovanju kriterijev in opisnikov, želimo pa še bolj načrtno utrditi vlogo evalvacije.“

More Related