Analiza mnenj zaposlenih na srednjih in višjih strokovnih šolah za gostinstvo in turizem

1. Raziskovalni projekt v okviru CRP "KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013" v letu 2008 SODOBEN MODEL UPRAVLJANJA S KADRI ZA PODROČJE TURIZMA Analiza mnenj zaposlenih na srednjih in višjih strokovnih šolah za gostinstvo in turizem Analiza mnenj dijakov in študentov zaključnih letnikov na srednjih in višjih strokovnih šolah za GT NPK

2. Dijaki srednjih strokovnih šol gostinstva in turizma (zaključni letnik) • Vzorec: 3 srednje strokovne šole za gostinstvo in turizem, 97 srednješolcev. • Namen spraševanja je bil ugotoviti: • kateri so vplivni dejavniki na poklicne odločitve srednješolcev (takojšnja zaposlitev po srednji šoli, odložitev zaposlitve), • poklicne namere v prihodnosti (ali se dijaki želijo zaposliti na področju turizma ali ne), • najpomembnejši dejavniki zadovoljstva v življenju za srednješolce, • stališča srednješolcev do poklicev v gostinstvu in turizmu (glede natakarjev, kuharjev, zanimivost in ugled poklica).

3. Zaposleni na srednjih in višjih strokovnih šolah za gostinstvo in turizem • Vzorec: • Srednje šole (ravnatelji, pomočnik ravnatelja, svetovalni delavec) • Višje šole: 12 (direktorji, pomočniki direktorja, drugo) • Namen intervjujev je bil ugotoviti: • splošne podatke o izobraževalni inštituciji in respondentih (vključno z SWOT analizo izobraževalne institucije); • kakšen je vpis v srednje in višje šole na področju GT in motivi zanj; • kako respondenti ocenjujejo izobraževalni sistem in izobraževalne programe srednjega šolstv za področje GT; • kako na srednjih in višjih šolah sodelujejo z drugimi izobraževalnimi institucijami in z gospodarstvom; • kakšen je management kadrov.

4. Analiza zaposlenihna srednjih strokovnih šolah za gostinstvo in turizem Negativen trend vpisa v srednje in višje strokovne šole s področja GT • Raziskava med zaposlenimi na srednjih šolah s področja GT kaže, da je po mnenju vprašanih trend vpisa v zadnjih letih izrazito negativen zaradi: • slabih plač, • prenizke cenjenosti teh poklicev, • neugodnih in stresnih delovnih pogojev ter • ukinitve minimalne zahtevane stopnje izobrazbe v gostinstvu.

5. Srednješolski strokovni in poklicni programi • Vprašani menijo, da so aktualni (prenovljeni) srednješolski strokovni in poklicni programi s področja GT relativno dobri in zadovoljivo upoštevajo trende in novosti v stroki. • V prihodnosti bi jih morda bilo smiselno razširiti še s: • »tujimi jeziki prihodnosti« (ruščina, španščina, kitajščina), • znanji o podjetništvu ter managementu (npr. poznavanje delovanja gostinskih in hotelskih verig…) Analiza zaposlenihna srednjih strokovnih šolah za gostinstvo in turizem Ključno sporočilo anketiranih je, da sama (oziroma samo) prenova programov ni in ne bo ustrezno sredstvo za večanje zanimanja za te programe. Prenovo programov vidijo „zgolj« kot sredstvo za večanje kakovosti izvedbe programov in izboljšanje usposobljenosti tistih, ki se za te programe odločijo!

6. Sodelovanje srednjih šol z drugimi subjekti • Spoznanja: • Na področju možnosti krepitve sodelovanja med srednješolskimi izobraževalnimi institucijami s področja GT in drugimi slovenskimi izobraževalnimi institucijami je še dosti prostora; • Premalo je mednarodnega sodelovanja; • Sodelovanje z gospodarstvom je na področju praktičnega izobraževanja: • - dobro z vidika spremljanja prakse dijakov, • - slabo z vidika organiziranja (pridobivanja mest). Analiza zaposlenih na srednjih strokovnih šolah za gostinstvo in turizem Tudi samo gospodarstvo bi z ustrezno lastno promocijo poklicev s področja GT in zaposlovanjem zgolj ustrezno usposobljenih delavcev lahko pomembno prispevalo k izboljšanju ugleda teh poklicev!

7. Kakovost kadrov na srednjih strokovnih šolah za področje GT • Spoznanja: • Analiza odgovorov kaže na dobro strokovno usposobljenost in izkušenost zaposlenih; Izvajalci študije ocenjujejo zgornje spoznanje kot nekoliko preveč optimistično in samozadostno! Analiza zaposlenih na srednjih strokovnih šolah za gostinstvo in turizem • Institucije praviloma redno skrbijo za izobraževanje in poklicno izpopolnjevanje svojih zaposlenih; • Kljub temu je opazna med kadrom: • nizka stopnja kreativnosti in inovativnosti, • nizko zadovoljstvo učiteljev s službo, • nizka pripadnost instituciji, • nizka samoiniciativnost.

8. Kakovost kadrov na srednješolskih izobraževalnih institucijah s področja GT Zaposleni menijo, da posredujejo zelo aktualno zanje ter da so pogoji šolanja zelo dobri. Relativno visok delež dijakov meni, da odnos zaposlenih do njih ni bil ustrezen in da je tudi to razlog za odhod iz stroke. ?! Analiza zaposlenih na srednjih strokovnih šolah za gostinstvo in turizem • Nasveti za srednje šole: • preveriti, kje je možno odnos do dijakov izboljšati; • vzpodbujanje mladih, da vztrajajo na izbrani poti, bi moralo soditi k načinu podajanja učne snovi; • organiziranje srečanj z uspešnimi predstavniki poklicev, za katere se izobražujejo – to pomaga premagati stresne izkušnje iz časa šolanja – ter jim tako pomagati vztrajati pri odločitvi o izbiri poklica.

9. Zaposlovanje dijakov na področju GT po zaključeni srednji šoli • (osvežitev spomina: 3 srednje strokovne šole za gostinstvo in turizem, 97 srednješolcev) • Samo nekaj več kot 12 % dijakov namerava takoj po zaključku srednje šole začetiz delom v tej stroki; • Med temi 12 % se bo samo vsak tretji dijak (oz. 4 % vseh anketiranih) zaposlil v stroki zato, ker na tem področju dejansko tudi želi delati (in se zaveda, da se je med šolanjem veliko naučili, in ve, da ima v tem poklicu dobre možnosti gradnje kariere ter ustvarjanja dobrega zaslužka); • Več kot polovica mladih, ki zaključujejo šolanje na srednjih šolah za GT, namerava pridobljeni poklic opustiti in se zaposliti izven turizma. Analiza mnenj SREDNJEŠOLCEVna strokovnih šolah za gostinstvo in turizem

10. Nadaljevanje šolanja (študija) na področju GT dijakov po zaključenem srednješolskem izobraževanju • Večina (78%) tistih, ki končajo srednjo šolo na področju GT, namerava nadaljevati s šolanjem oziroma s študijem; • Med njimi jih nekaj več kot 76 % ne bo študiralo na področju turizma(torej pri populaciji 10 dijakov nadaljuje šolanje 78 dijakov, od tega na smeri turizma le 20). Analiza mnenj srednješolcev na strokovnih šolah za gostinstvo in turizem

11. Razlogi za izhod iz delovanja na področju gostinstva in turizma NISO • prevelika napornost dela v GT, • nizek ugled poklicev v GT (natakar oz. kuhar) Analiza srednješolcev na strokovnih šolah za gostinstvo in turizem Kar sicer pogosto prikazujejo raziskave drugih ciljnih skupin (zaposlenih v gospodarstvu in v izobraževalnih institucijah)

12. Razlogi za izhod iz delovanja na področju gostinstva in turizma SO: • seznanitev z bolj privlačnim poklicem z drugih področij (44 %), • problematika opravljanja dela ob sobotah, nedeljah in praznikih (24%), • nizke plače (20%). Analiza srednješolcev na strokovnih šolah za gostinstvo in turizem

13. Idealen poklic v očeh dijakov strokovnih šol s področja GT • Večina anketiranih (cca. 45 %) opredeljuje kot idealen: • poklic, v katerem srečuješ veliko novih ljudi, • poklic, v katerem je mogoče v miru ustvariti družino in zanjo skrbeti. Analiza srednješolcev na strokovnih šolah za gostinstvo in turizem • Zgornji alineji sta izjemno pomembna informacija tako za: • institucije, ki se ukvarjajo s promocijo in razvojem poklicev v GT, • turistično gospodarstvo, ki mora ustvariti privlačne pogoje delovanja za zaposlene, ki bodo dovoljevali in vzpodbujali uresničevanje teh želja in življenjskih pričakovanj mladih – le-ti namreč predstavljajo najpomembnejši del kadrov prihodnosti.

14. Nasveti za izobraževalne institucije in gospodarstvo • Vzpodbuditi mlade k delu v teh poklicih z ustvarjanjem privlačnih pogojev dela; • nočno delo ter prisotnost na delovnem mestu ob nedeljah in praznikih je možno kompenzirati z višjo plačo in z omogočanjem drugih ugodnosti za zaposlene, za katere so mladi dojemljivi. Analiza srednješolcev na strokovnih šolah za gostinstvo in turizem

15. Rezultati analize – zaposleni na višjih strokovnih šolah za gostinstvo in turizem • priliv dijakov iz srednjih šol se zmanjšuje; • kritična prihodnost višjega šolstva; • nastajajo nove šole – študentov pa ni; • prehod diplomantov iz višješolskih programov v visokošolske je otežen; • diplomanti visokih šol predstavljajo suficitaren kader

16. Redni študentje višjih strokovnih šol za gostinstvo in turizem (zaključni letnik) • Vzorec: ena šola, 55 študentov. • Namen spraševanja je bil ugotoviti: • dejavnike, ki vplivajo na poklicne odločitve študentov (vzorniki, mediji, referenčne skupine, lokacija šole…); • poklicne namere študentov na področju GT v prihodnosti (razlogi za morebitni odhod iz stroke); • predstave študentov gostinstva in turizma o idealnem poklicu (v kolikšni meri so to turistični poklici); • za študente GT najpomembnejše dejavnike glede zadovoljstva v življenju; • kako študentje ocenjujejo študijske programe, v katere so vključeni (strokovnost, predmeti, opremljenost šole…); • zaznave (ugled, kariera, zaslužek) in stališča študentov do poklicev v gostinstvu in turizmu in stališča do drugih poklicev (skupaj 24 poklicev).

17. Vpliv na odločitev o nadaljnjem šolanju Lestvica od 3 do 1, pri čemer pomeni 3 = najpomembnejši vpliv, 2 = zelo velik vpliv, 1 = še kar pomemben vpliv.

18. 80 % študentov ostaja v TG – razlogi:

19. 20 % študentov po zaključku študija ne želi delati v sektorju turizma Lestvica od 3 do 1, pri čemer pomeni: 3 = najpomembnejši vpliv, 2 = zelo velik vpliv, 1 = še kar pomemben vpliv.

20. Zakaj se ne zaposlijo na področju TG takoj po zaključku višje strokovne šole?

21. Sanjski poklic v zaključnem letniku višje strokovne šole

22. Najpomembnejši dejavniki zadovoljstva v življenju (lestvica 1 – 3)

23. Zaznavanje gostinskih poklicev

24. Ocena študija na višji strokovni šoli za GT

25. Značilnosti poklicev v očeh študentov – 1. del Značilnosti poklicev v očeh študentov – 1. del

26. Značilnosti poklicev v očeh študentov – 2. del

27. Predlogi VSTG - študentje • Intenzivirati komunikacijo med gospodarstvom in šolami (odgovorno potrjevanje programov); • več vključevanja vrhunskih strokovnjakov iz stroke v študijski proces (rešiti problem habilitacij); • uvesti uspešnejše ukrepe za povečanje vpisa srednješolcev v višješolske programe; • več povezovanja s srednjimi šolami; • intenzivnejše vključevanje v aktivnosti promocije poklicev v GT.

28. Predlogi VSTG – osebje • Pospešiti mednarodno mobilnost osebja in študentov; • izboljšati strokovno in pedagoško usposobljenost učnega osebja; • razviti sisteme spremljanja kakovosti izobraževalnega procesa; • izboljševati prostorsko-materialne pogoje dela, posodabljati učne pripomočke; • posodabljati študijske programe v skladu z dogajanji in trendi v stroki; • slediti potrebam gospodarstva tudi s sodobnimi programi funkcionalnega izobraževanja.

29. Področje certificiranja poklicnih kvalifikacij v GT • Izbor poklicnih kvalifikacij v certifikatnem sistemu pokriva le 9 poklicev v GT, kar le v manjši meri ustreza potrebam tega sektorja. • Uporabnost certificiranja v GT je omejena, saj so za ključna deficitarna področja odpravljeni minimalni pogoji. • Prepoznavnost certificiranja NPK je v sektorju GT nizka.

30. Certificiranje NPK v GT - predlogi • Na strokovnih srečanjih delavcev v GT predstavljati certificiranje NPK (v sodelovanju s CPI) in njegove prednosti za vse deležnike; • izdelava analize obstoječih poklicnih standardov za GT, na njih temelječih izobraževalnih programov in katalogov za certificiranje NPK; • identificirati ožje poklicne skupine, ki so nepokrite, specialna znanja in poklice prihodnosti v GT; • pripraviti pobude za nove NPK v GT.

31. Certificiranje NPK v GT - predlogi • Spodbuditi pripravo programov usposabljanj in izpopolnjevanj v GT • Spodbuditi gospodarstvo k sodelovanju v procesih od pobud za nove NPK do izvajanj postopkov certifikacije NPK • Pritegniti zlasti vodilna podjetja, ki predstavljajo trendsetterje v stroki in so pogosto predmet posnemanja konkurence