300 likes | 761 Vues
Register tveganj. Pravne podlage - Zakon o javnih financah (99.,100.člen) - Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (členi 2,3,5,6,7 in 9) - Usmeritve za notranje kontrole
E N D
Register tveganj • Pravne podlage • - Zakon o javnih financah (99.,100.člen) • - Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (členi 2,3,5,6,7 in 9) • - Usmeritve za notranje kontrole • - Strategija razvoja notranjega nadzora javnih financ v RS za obdobje 2005-2008
Register tveganj • Zakonski roki za vspostavitev registra • - ministrstva do 30.6.2006 • - ostali neposredni proračunski uporabniki do 31.12.2007 • - vsi posredni proračunski uporabniki do 31.12.2008
Register tveganj • Opredelitev tveganja • Tveganje lahko razumemo kot negotovost nastanka dogodka, ki lahko negativno ali pozitivno vpliva na doseganje strateških, operativnih in finančnih ciljev organizacije. • Zato je naloga upravljanja s tveganji obvladovanje teh tveganj in njihovo omejevanje na sprejemljivo raven z namenom doseganja ciljev.
Register tveganj • Upravljanje s tveganji zajema: • - opredelitev tveganj • - ocenjevanje tveganj • - odzivanje na tveganja • - pregledovanje in poročanje
Opredelitev tveganj • Vodstvo mora opredeliti tveganja, ki lahko ogrožajo poslovanje organizacije in jih z ukrepanjem obvladovati na sprejemljivi ravni. • Vodstvo mora zato pripraviti analizo tveganj. • Analiza tveganj je sistematičen postopek s katerim ocenimo verjetnost nastanka tveganj in njihovih posledic ter ukrepov za zagotavljanje doseganja ciljev
Opredelitev tveganj • Z analizo tveganj : • - opredelimo poslovne cilje (strateške in letne) • - ugotovimo oziroma opredelimo tveganja, ki lahko vplivajo na doseganje teh ciljev • - ocenimo možne posledice, ki jih lahko uresničitev tveganj povzroči • - sprejmemo odločitve o ukrepih za učinkovito obvladovanje tveganj • To mora biti stalna aktivnost !!
Opredelitev tveganj • Tveganja ugotavljamo na začetku (ko se postopek upravljanja s tveganji izvaja prvič ali za nove naloge) oziroma stalno, ker se tveganja povezana s cilji organizacije lahko spremenijo, prenehajo ali nastanejonova. • Pri opredeljevanju tveganj lahko uporabimo • - metodo razgovorov (imenovana skupina obravnanva vse aktivnosti v zvezi s cilji in opredeli tveganja)
Opredelitev tveganj • - metodo samoocenitve ( odgovorna oseba za upravljanje s tveganji s pomočjo vprašalnikov in delavnic vspodbuja zaposlene da opredelijo tveganja v okviru svoje organizacijske enote ali na nivoju dejavnosti) • Priporočjivo je, da se uporablja kombinacija obeh načinov.
Opredelitev tveganj • Spisek prepoznavnih tveganj za dosego postavljenih ciljev je predvsem odvisen od vrste ciljev in specifike poslovanja posameznega proračunskega uporabnika, lahko pa jih razvrstimo v naslednje glavne skupine: • - tveganja neskladnosti (z zakoni, predpisi, navodili) • - operativna tveganja (izvajanje javnih naročil, itd..)
Opredelitev tveganj • - finančna tveganja (goljufije ali nepravilnosti pri npr. dodeljevanju sredstev za transfere) • - projektna tveganja (izvedljivost posameznega projekta oziroma naloge) • - tveganja ki nastanejo zaradi uveljavitve nove delovne zakonodaje (npr. zaposlovanje, sistemizacija,itd.. • - tveganja povezana s posameznim področjem poslovanja (npr. izobraževanje
Opredelitev tveganj • in usposabljanje, tržna dejavnost in javna služba, itd..) • -zunanja tveganja (npr. predpisi EU) • Ko so tveganja opredeljena je priporočljivo za vsako od teh tveganj posebej določiti odgovorno osebo.
Ocenjevanje tveganj • Pri ocenjevanju tveganj je treba upoštevati verjetnost nastanka tveganja in posledice nastanka teh dogodkov, ki preprečijo dosego zastavljenih ciljev • Tveganja ocenimo in razvrstimo po pomembnosti na podlagi dveh meril- verjetnosti in posledic.
Ocenjevanje tveganj • Verjetnost nastanka tveganja lahko ocenimo kot: • - velika verjetnost nastanka tveganja (ocena 5) • - srednja verjetnost nastanka tveganja (ocena 3) • - majhna verjetnost nastanka tveganja (ocena 1)
Ocenjevanje tveganj • Posledice nastanka negativnega dogodka ali opustitev dogodka pa lahko ovrednotimo z merili kot: • - resne posledice za proračunskega uporabnika (ocena 5) • - srednje resne posledice (ocena 3) • - minimalne posledice za proračunskega uporabnika (ocena 1)
Ocenjevanje tveganj • Ko so tveganja opredeljena in ocenjena se izračuna stopnja tveganja, ki je produkt ocene verjetnosti nastanka in ocene posledice nastanka negativnega dogodka. • Opredeliti je potrebno tudi sprejemljivo stopnjo tveganja in izdelati analizo stroškov in koristi za obvladovanje določenega tveganja
Ocenjevanje tveganj • Problemi pri ocenjevanju tveganj: • - ocenjevanje je odvisno od tega kako sta verjetnost in vpliv predstavljena • - težko je ugotoviti celoten vpliv tveganja – npr. kako je to tveganje povezano z ostalimi tveganji • - pomembnost tveganja lahko zaposleni podcenijo, ker se bojijo razkritja pomanjkljivosti
Odzivanje na tveganja • Ker so sredstva omejena se je treba odzivati na tveganje na najučinkovitejši način. Tako lahko proračunski uporabniki : • - nekatera tveganja prenesejo na druge • - ublažijo tveganja tako, da z ukrepi omejijo tveganje na še sprejemljivo raven (zagotovijo si dodatne informacije, vendar tako da stroški zbiranja ne presegajo koristi, uvedejo sistem NK) • - ugotovljena tveganja sprejmejo (gre za
Odzivanje na tveganja • -sprejemljiva tveganja, in imajo omejene možnosti ukrepanja) • - ukinejo dejavnost, ki nastanek tveganja povzroča, ker tveganje ne morejo omejiti na sprejemljivo raven • -zunanja tveganja (npr. predpisi EU) • Vsi ukrepi ki jih vodstvo sprejme kot odziv na ugotovljeno tveganje, morajo biti namenjeni povečevanju verjetnosti, da bodo poslovni cilji doseženi
Preverjanje učinkovitosti sprejetih ukrepov • Načini za preverjanje učinkovitosti sprejetih ukrepov: • - sistem poročanja o tem kako se izvaja obvladovanje tveganj • - ocena ustreznosti obstoječih notranjih kontrol (možne ocene:dobre-5, srednje-3, slabe-1)
Pregledovanje in poročanje o tveganjih • Razlogi za pregledovanje in poročanje: • - nadzorovanje, če se tveganja spreminjajo • - nadzorovanje če je obvladovanje tveganj uspešno ali pa so potrebni dodatni ukrepi. • Vse procese upravljanja s tveganji je potrebno najmanj enkrat letno pregledovati