Prof. dr. Stane Kavčič, BF

1. Raba kmetijskih zemljišč in proizvodnja hrane v Sloveniji: JO (KMETIJSKA) POLITIKA SPODBUJA ALI ZAVIRA? Posvet “Bomo ostali brez kmetijskih zemljišč in brez hrane?” SVO in GLOBE Slovenija DS, Šubičeva 4, Ljubljana, 28. 3. 2011 Prof. dr. Stane Kavčič, BF

2. Nekaj dejstev • SLO: 2 mio prebivalcev in le še okoli 0,5 mio ha KZU, od tega ca. 170 tisoč ha obdelovalnih (manj kot 900 m2/preb.) • A: 4 krat več prebivalcev, 6,5 krat več KZU, 8 krat več obdelovalnih površin • ima ugodnejša razmerja površine na prebivalca kot SLO • ima precej višjo stopnjo samooskrbe pri večini proizvodov (v glavnem okoli ali nad 100 %) • pri nekaterih skupinah (npr. zelenjava) ima manjši primanjkljaj • A za enako stopnjo samooskrbe lahko v povprečju ekstenzivneje izkorišča površine kot SLO (oz. jih več nameni ekst. proizvodnji) • Podobni logični zaključki bi sledili, če bi se primerjali s povprečjem EU Če želimo povečati prehransko varnost (samooskrbo s hrano), moramo ciljno voditi takšno politiko, ki bo naklonjena trajnostni, a zmerno intenzivni pridelavi hrane.

3. Dodatna dejstva • Samooskrba s hrano se v Sloveniji zmanjšuje, odvisnost preživetja kmetijstva (kmetijskih gospodarstev) od proračunskih plačil pa povečuje • ukinili smo pridelavo sladkorne pese-sladkorja • zmanjšuje se nam obseg pridelave krompirja in prašičjega mesa • ob naraščajoči porabi zelenjave domača pridelava stagnira • pri žitih nizka samooskrba, v povprečju pridelki nizki, večina za živinsko krmo, ambicije porabe za ‘biogoriva’ • živinoreja (okoli 4/5 KZU) čedalje bolj bipolarna: kmetije z ‘okoljskimi’ omejitvami zaradi pomanjkanja površin in na drugi strani skrajno ekstenzivne z minimalno proizvodnjo na enoto površine • z nepremišljenimi predpisi postavljamo domači pridelavi dodatne ovire in ji zvišujemo proizvodne stroške • Agregatni dohodek kmetijstva je nižji od proračunskih podpor kmetijstvu (ekonomsko neracionalna proizvodnja hrane) • Kmetijska (in davčna) politika izrazito naklonjena neproizvodnemu kmetijstvu • lažje priti do (proizvodno nevezanih) proračunskih plačil • ta plačila niso predmet obdavčenja • namesto razvoja spodbujamo prilagajanje na 500+ €/ha s čim manj vložki

4. Je ekološko kmetovanje res edini izhod? • Sam ga v veliki meri uvrščam med ‘neproizvodno’ (špekulativno) kmetijstvo (predvsem tistega na travinju - v SLO velika večina EKO površin). • Stanje (dejstva): • prispeva ca. 1 % vrednosti hrane na slovenskem trgu • v EKO kmetovanje vključeno blizu 4 % KMG, ki so v RKG (ostala niso upravičena do proračunskih plačil) • ta KMG gospodarijo s skoraj 7 % ‘aktivnih’ KZU • ta KMG poberejo več kot 15 % vseh KOP plačil • prihodek teh KMG iz naslova proračunskih plačil je v povprečju precej večji kot iz vrednosti njihovih proizvodov (hrane) • Širjenja EKO kmetovanja si ne moremo privoščiti - ne s proračunskega vidika, z vidika prostorskega potenciala (kmetijska zemljišča) so možnosti zelo omejene, z vidika prehranske varnosti pa mu moramo dati novo vsebino (ga osmisliti s prehranskega vidika) • Trajnostno kmetijstvo s poudarkom na proizvodnji hrane!

5. Kako naprej (nova reforma SKP)? • Finančni in vsebinski okvir še ni dogovorjen! • ‘Ozelenitev’ proizvodno nevezanih neposrednih plačil (I. steber) v smeri današnje integrirane proizvodnje (za proizvodno usmerjena KMG kvečjemu dodatne omejitve  zmanjševanje proizvodnje). • Ohranitev izravnalnih plačil (II. steber), ki pa bodo dobila zahtevam javnosti prilagojeno vsebino - poudarjen okoljski vidik (slutimo lahko več denarja za neproizvodno kmetijstvo:  še manj domače hrane) • Ali se nam torej obeta še večja prehranska odvisnost Slovenije? • vsekakor, če se ne bomo izognili modnim muham! • možnost za prilagoditev svojim danostim imamo pri definiciji aktivnega in malega kmeta (kdo bo po letu 2014 upravičen do proračunskih plačil) • KOP program lahko naredimo prijazen do pridelave hrane, ki jo kaže enakomerneje razpršiti na vse površine (tudi travinje) - pogoj pri plačilih lahko minimalna vrednost proizvodnje na ha upravičene površine • na obdelovalnih površinah spodbuditi pridelavo hrane za ljudi in v manjši meri za živali (biogoriva na obdelovalnih površinah najbrž v SLO niso prioriteta) • Okoljsko sprejemljivo-trajnostno kmetijstvo s poudarkom na čim bolj naravnem krogotoku snovi (izločanje skrajnosti). Primarni cilj hrana za ljudi. Proračunska plačila naj takšno usmeritev zgolj podprejo - ne smejo omogočati stranpoti od racionalnih praks na kmetijskih zemljiščih.