Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

1. Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj Anton Mlinar ·Univerza na Primorskem · Znanstveno-raziskovalno središče Koper

2. Splošna poročila o projektu • Šifra projekta: V5–0441 • Dve delovni skupini • ZRS UP • Zavod sv. Stanislava – RI2020 Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

3. ZRS UP (skupina A) dr. Anton MLINAR (vodja projekta) dr. Lenart ŠKOF dr. Rok SVETLIČ Tomaž GRUŠOVNIK Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

4. Zavod sv. Stanislava – RI2020 (skupina B) dr. Petra JAVRH mag. Dušan JAMŠEK Nikolaja GOLOB Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

5. Posebnosti projekta • Etika v raziskovanju • Percepcija TR (raziskava) • Mednarodni znanstveni sestanek v Kopru • FHŠ UP, 27. 11. 2009 • Objavljeni povzetki, Glasnik, 14 (10) Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

6. Objave in sodelovanje na konf. Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

7. Priporočila (skupina A) • Splošni predlogi • splošna priporočila (3) • Posebna priporočila (4) • Specifična priporočila (9) • Kateri koraki so uresničljivi takoj? (11) • Predlogi na ravni univerz • Konkretni primeri (13) • Kratkoročni ali dolgoročni cilji (4) Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

8. Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

9. Trajnost ali trajnostni razvoj? • Prostor srečanja (vidik vključevanja) • Pomen prostorskega oblikovanja, ne zgolj načrtovanja Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

10. Trajnost • Prvi val • obdobje, ko je NASA leta 1966 objavila slike Zemlje kot ene same celote • Drugi val • po Agendi 21 (1992): značilen zmerni optimizem glede tehnoloških rešitev • Tretji val • reorientacija izobraževanja, učenja in raziskovanja (po letu 2000; v smislu novih vidikov poslansta univerze) Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

11. Etika • Etos • procedura • procesna (aplikativna) etika • principi • normativna etika • jezik - in možnost verbalne rekonstrukcije • narativna (utelešena) etika Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

12. Izobraževanje • Izobraževanje ali učenje? • Izobraževanje in raziskovanje • Dejavnik postindustrijske družbe znanja • Družbeni pomen znanja (refleksivna družba) Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

13. Zgodovina učenja • Arheologija pokopane pokrajine • Kooperativno, kolaborativno in transformativno učenje • Indoktrinacija, prisila in dezorientacija • Trajnost kot etični okvir transformativnega učenja(prostor srečanja) Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

14. Zgodovina učenja • Življenje kot kognitivni proces • Genetski in fenotipski dejavnik • Transformativno učenje in obžalovanje Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

15. Seznam ovir ali možnosti? • Descartesov in Newtonov pogled na svet je temeljil na uri (tempu) in kontroli • Trajnostni pogled temelji na prostoru kot mreži odnosov (place) • življenja ni mogoče nadzorovati: mogoče ga je le motiti Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

16. Seznam ovir ali možnosti? • Najbolj impresivni dosežki človeštva v času po drugi svetovni vojni, kot na primer dekodacija DNK, so začeli zamegljevati • pomen antropocentrizma • pomen dosežkov in napredka • pomen industrijske hiperprodukcije Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

17. Ekologija zavesti Gregory Bateson: človek v analognem razmišljanju ne upošteva stvarnosti,ker vanjo vnaša svoj red (misli, da je svet tak, kakršna je njegova percepcija sveta), s tem pa do skrajnosti minimalizira svojo nevednost, a se hkrati (jasno) zaveda, da gre za ključno vprašanje Steps to an ecology of mind (1970) Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

18. Ekološka – holistična ideja • Pojavi se v 20-ih letih 20. stoletja (John Muir) • holistična namesto mehanične • mreža odnosov namesto boja za obstanek • samoregulacijski sistemi namesto kontrole • kairos namesto hronos Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

19. Je trajnost možnost ali ovira? • Je okolje etično vprašanje? • Katero okolje? • Vsako okolje je tudi družbeno Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

20. Trajnost in nepovratne spremembe • Človeštvo se zaveda pomena nepovratnih sprememb, ki so posledica njegovih vplivov na okolje, a jih zanika (denial) • Z vidika sedanje literature o trajnosti in TR je ta ne-hoteti-vedeti daleč največja ovira • Vpletenost izobraževalnega sistema v vzdrževanje tega načina gledanja Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

21. Največja ovira je … ne-hoteti-vedeti Philip Kitcher, Two forms of blindness: On the need of both cultures (2010) Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

22. Trajnost in univerza … • Bolonjska reforma in bolonjski proces • Institucionalizacija trajnosti (2005) • Tretji val Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

23. … ali družba pred stečajem • Herman Daly: “Današnji svet se obnaša kot družba pred stečajem” Steady-state economics (1992) • Julius Reiss: Ali je gotovost večja, če za svoje mnenje pridobim več somišljenikov? (vrednotenje negotovosti oziroma majhnih vzrokov z velikimi posledicami) Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

24. Družba pred stečajem povprečna poraba energentov na osebo v razvitem svetu za 75-krat presega količino kalorij, ki jih dnevno porabi človeško telo (186.000 kalorij na osebo) David, Orr. 1992. The nature of design Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

25. Družba pred stečajem »Mislim, da je napačno gledati na morebiten samomor človeštva kot na anomalijo; prej gre za logično posledico napačnih sprememb …« D. Orr. 2009. Down to the wire, 127. Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

26. Načelo enakosti • Zakaj je načelo enakosti (enake obravnave) zapostavljeno? • Dva vidika zapostavljenosti: • okoljsko najmanj osveščeni so izobraženi ljudje • najbolj izobraženi so najmanj pripravljeni spremeniti slog svojega življenja in ga najtrdovratneje branijo Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

27. Trajnost in etika • Etika v trajnosti in trajnost v etiki • Etika in racionalnost • A. Damasio: odločitve se sprejemajo na čustveni ravni • F. Capra: telo je dejanski prikaz vključevanja sprememb hkrati z normalnim delovanjem • E. Bischofsberger: Kdaj počiva srce? Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

28. Etika in pomen znanja • Socialna konstrukcija znanja • Družba znanja • Refleksivna družba Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

29. Šest ciljev izobraževanja • Vsako izobraževanje bi moralo biti okoljsko • Bistvo izobraževanja ni obvladovanje, pač pa priznanje • Znanje je tudi odgovornost, kako ga uporabiti • Ne vem šele, ko poznam učinke znanja na ljudeh in v družbi • Besede niso nad pomenom dejanj • Način učenja je enako pomemben kot vsebina Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

30. Posamezni koraki in splošni predlogi • Edukacijska kultura dizajna (prostori srečanja) • Izobraževanje (education): iz lat. educere, 'peljati ven', Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

31. Posamezni koraki in splošni predlogi (2) • Splošna priporočila (3) • Posebna priporočila (4) • Specifična priporočila (9) • Kateri koraki so uresničljivi takoj? (11) • Predlogi na ravni univerz • Konkretni primeri (13) • Kratkoročni ali dolgoročni cilji (4) Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

32. Splošna priporočila 1 ustrezno raziskovanje človek 2 učenje za spremembe (learning for change) 3 sklepanje mnogovrstnih vezi znotraj celotnega sistema izobraževanja Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

33. Posebna priporočila (4) 1 Izobraževanje učiteljev: profil učitelja prihodnosti 2 ITR se lahko vključuje v obstoječe kurikule, usmerjevalne dokumente in učni material 3 Raziskovanje na področju ITR poleg običajnih 4 izziv trajnosti – ITR – so povratne informacije (sustainability loops) Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

34. Specifična priporočila (9) 1 Za otroke kot partnerje 2 Razlikovanje med spoloma in upoštevanje prispevka žensk 3 Učiti se za spremembe 4 Povezovanje izobraževanja /učenja / raziskovanja 5 Skrb za razvoj poklicnih profilov TR 6 Delo na ITR kurikulih 7 Praktični vidik: Živi kot učiš živeti 8 ITR in raziskovanje 9 Vključevanje globalnih znanj Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

35. Kateri koraki so uresničljivi takoj? 1 Vsaka šola bi lahko razgrnila zgodovino svojega nastanka 2 Vsaka šola bi lahko odprla svoja vrata v času, ko ni pouka 3 Vsaka šola (zlasti osnovne šole) bi lahko imela svoj zeliščni vrt 4 Vsaka šola bi lahko prevzela odgovornost za kak potok oziroma monitoring kakovosti vode 5 Vsaka šola bi lahko brez večjega vložka imela (oblikovala) gozdno učno pot 6 Vsaka šola bi lahko razvijala vsaj kako obliko pomoči starim ljudem (medgeneracijska solidarnost) 7 Vsaka šola bi morala razvijati občutek za dnevno svetlobo, za delo pri dnevni svetlobi, kakovost zraka 8 Vsaka šola bi lahko krepila zavest o neposredni povezanosti med trajnostnim razvojem in dizajnom 9 Vsaka šola bi lahko del kurikula izvajala zunaj na prostem 10 Nenazadnje bi lahko vsaka šola postala generator nadzora nad ločevanjem odpadkov 11 Vsaka šola bi lahko začela uvajati poučevanje/učenje o integralnih znanjih o življenjskih sistemih Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

36. Konkretni primeri na ravni univerze 1 Kooperativno in transformativno učenje 2 Horizontalna in vertikalna demokratizacija 3 Prevzemanje zahtevnejših nalog pri projektih in na relaciji univerza-neposredno okolje 4 Arhitekturne rešitve učnega/raziskovalnega prostora in oblikovanje celotnega življenjskega prostora 5 Aktivno vključevanje v nove oblike vodenja in upravljanja (management) 6 Soočenje z dejstvom, da je med učitelji veliko prestižnih predstavnikov 'kulture zanikanja' 7 Preseganje dualizma in vloga humanistike v trajnostni perspektivi 8 Povezovanje trajnosti in kulture v razvijanju ustrezne terminologije 9 Socialna inovativnost in družbena pomembnost znanja 10 Oblikovanje minimuma splošnih znanj o planetu Zemlja 11 Univerzitetni prostor bi moral razvijati novo dimenzijo 'služenja' neposrednemu okolju 12 Vsaka univerza bi morala tudi formalno imeti svoj center za TR 13 Oddaljeni dostop in podpora študentom v dostopnosti najbolj kakovostnega znanja Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

37. Kratkoročni in dolgoročni cilji 1 Interdisciplinarnost 2 Sistemsko razmišljanje (mreženje) 3 Strategija ravnanja v primeru napak 4 Socialna inovativnost Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

38. Najbolj primeren čas, da bi posadil drevo, je bil pred dvajsetimi leti; naslednji najbolj primeren čas je danes Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj

39. Anton Mlinar Univerza na Primorskem Znanstveno-raziskovalno središče Koper Garibaldijeva ulica 1 6000 KOPER www.zrs.upr.si anton.mlinar@zrs.upr.si Etika v izobraževanju za trajnostni razvoj