1 / 32

Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo MF

Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo MF. Oživljanje. Učno gradivo. Smernice oživljanja se posodabljajo vsakih pet let. Zadnja posodobitev je bila leta 2010. Zato so edine pravilne smernice sporočene pri predavanju in napisane na spletni strani: http://www.mf.uni-lj.si/katedra/56

patch
Télécharger la présentation

Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo MF

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Katedra za anesteziologijo in reanimatologijo MF Oživljanje

  2. Učno gradivo Smernice oživljanja se posodabljajo vsakih pet let. Zadnja posodobitev je bila leta 2010. Zato so edine pravilne smernice sporočene pri predavanju in napisane na spletni strani: http://www.mf.uni-lj.si/katedra/56 Iz tega gradiva so tudi izpitna vprašanja.

  3. Kaj je oživljanje ? Oživljanje je zaporedje postopkov (algoritem) za vzdrževanje življenja pri navidezno mrtvem človeku.

  4. Kaj je navidezna smrt? Navidezna smrt je stanje, v katerem se zdi človek mrtev, vendar pa mu še lahko povrnemo življenjske funkcije.

  5. Stanje navidezne smrti imenujemo tudi klinična smrt.

  6. Človek je lahko navidezno mrtev in je ogroženo njegovo življenje zaradi: srčnega napada (zlasti odrasli) zadušitve (zlasti otroci) zastrupitve (plin, strupi, zdravila, droge) pika žuželke električnega toka poškodbe (promet, skok v plitvo vodo, napad, padec z višine...) utopitve napadov (božjast, možganska kap...)

  7. Vedno je to izjemno nujno stanje, ki terja takojšnje ukrepanje !!

  8. Če pri navidezni smrti takoj učinkovito ne ukrepamo, sledi smrt !

  9. Kljub temu pa moramo najprej zavarovati sebe in poškodovanca (bolnika).

  10. Pri oživljanju upoštevamo štiri starostna obdobja: novorojenček prvih nekaj ur po rojstvu dojenček od nekaj ur do 1. leta otrok od 1. leta do pričetka pubertete (sekundarni spolni znaki) odrasel od pubertete dalje

  11. Lutka za pouk oživljanja

  12. Kdaj oživljamo ? Oživljamo, kadar je bolnik / poškodovanec nezavesten (se ne odziva) in kadar ne diha ali diha nenormalno

  13. Normalno dihanje je redno - ritmično dvigovanje in spuščanje prsnega koša, NE pa posamezni poskusi vdihov. Posamezne poskuse vdihov imenujemo agonalno (predsmrtno) dihanje, ki je neučinkovito in prisotno v 40 % pri srčnem zastoju- takrat moramo pričeti oživljati.

  14. Ugotavljanje zavesti Žrtev narahlo stresemo za ramena in vprašamo: ‘ali ste v redu?’

  15. Če bolnik / poškodovanec na vprašanje ‘ali ste v redu?’ odgovori ali se premakne: ga pustimo v položaju, v kakršnem je (če ni nevarnosti, da bi prišlo do novih zapletov) in skušamo ugotoviti, kaj je z njim narobe; v rednih presledkih preverjamo stanje in pokličemo pomoč, če je potrebna.

  16. Če na vprašanje ‘ali ste v redu?’ ne odgovori ali se ne premakne, štejemo, da je nezavesten: zakričimo ‘na pomoč !’; sprostimo dihalno pot in preverimo dihanje.

  17. Ugotavljanje dihanja sklonimo se k žrtvi, vzvrnemo glavo in privzdignemo brado. NE pri poškodbi hrbtenice ! (o tem bo govor pri naslednji uri)

  18. opazujemo dvigovanje prsnega koša; Ugotavljanje dihanja poslušamo dihalne šume; poskušamo občutiti izdihano sapo na svojem licu. Dihanje ugotavljamo 10 sekund, če smo v dvomih, ukrepamo, kot da žrtev ne diha.

  19. Kadar poškodovanec (bolnik) diha spontano in ni suma na poškodbo vratne hrbtenice, ga namestimo v bočni položaj - položaj za nezavestne (s tem ohranimo spontano dihanje).

  20. Položaj za nezavestne (izvedemo ga v 4 korakih) Klečimo ob nezavestnem, ki leži na hrbtu z iztegnjenima nogama (odstranimo mu očala in izpraznimo vsebino žepov, da ne moti obračanja).

  21. 1. korak Roko, ki nam je bliže, odročimo v pravem kotu in skrčimo v komolcu - dlan je obrnjena navzgor.

  22. 2. korak Drugo roko povlečemo čez prsni koš - dotika se bližnjega lica.

  23. 3. korak Oddaljeno nogo skrčimo v kolenu - stopalo je na tleh. Nogo in ramo povlečemo k sebi - nezavestnega obrnemo na bok.

  24. 4. korak Kolk in koleno zgornje noge skrčimo v pravem kotu. Vzvrnemo glavo in namestimo drugo roko pod spodnjo čeljust in uho tako, da ostane glava vzvrnjena.

  25. Ko bolnika / poškodovanca namestimo v bočni položaj: pošljemo nekoga po pomoč, kličemo telefon 112; nadzorujemo dihanje.

  26. Kadar bolnik / poškodovanec ne diha ali so prisotni samo posamezni vdihi: pokličemo telefon 112; pričnemo z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem. Izjeme za klicanje 112

  27. Izjeme za klicanje 112: če smo sami pri utopitvi in pri otroku, najprej damo 5 vpihov, preverimo posredne znake krvnega obtoka (največ 10 s), če jih ni, oživljamo 1 minuto in nato kličemo tel. 112; če je otrok srčni bolnik, kličemo takoj. Posredni znaki prisotnosti krvnega obtoka: kašljanje, premikanje, normalno dihanje

  28. Nezavest in odsotnost dihanja ali prisotnost nenormalnega dihanja so temeljni znaki, pri katerih MORAMO pričeti oživljati. Širina in reagiranje zenic ter barva kože za odločitev o oživljanju niso pomembni.

  29. Vzroki za moteno reagiranje in širjenje zenic: zdravila, možganska krvavitev, očesna proteza. Vzroki za različno barvo kože: zastrupitev z ogljikovim monoksidom, anemija - slabokrvnost (ni pomodrelosti).

  30. Hvala

More Related