REFORMSKA PEDAGOGIKA

1. REFORMSKA PEDAGOGIKA ALTERNATIVNI VZGOJNI KONCEPTI PROGRESIVNA PEDAGOGIKA PEDAGOGIKA PRAGMATIZMA PEDAGOGIKA DELOVNE �OLE

2. Literatura: �lebnik, L., Obca zgodovina pedagogike, DZS, Ljubljana 1978, str. 269-322.

3. ALTERNATIVNI VZGOJNI KONCEPTI Prelom 19. in 20. stoletje: Kritika stare �ole in iskanje novih, humanej�ih oblik vzgoje. Dvom, ali je javno vzgojo, ki jo organizira dr�ava, sploh mogoce izbolj�ati. Reformatorji svoje ideje uveljavljajo skozi alternativne (nujna izbira med dvema mo�nostma) vzgojne ustanove, �ole ali vrtca. Sicer neenotno gibanje s skupnimi znacilnostmi: Zavzemanje za priznavanje otroka. So proti znanstveni pedagogiki in se zavzemajo za pedagogiko kot umetnost. Stara �ola prevec izobra�evalna, premalo �ivljenjska, v njej prevelika vloga ucitelja, dresura otrok.

4. NOVE IDEJE V ALTERNATIVNIH KONCEPTIH Vzgoja za umetnost - Lichtwark Gibanje za delovno �olo - Kerschensteiner Vzgoja za duhovno prenovo cloveka - Steiner �ola iz �ivljenja � za �ivljenje � z delom - Freinet �ivljenjska pedagogika - Declory Znanstvena pedagogika - Montessori Vzgoja za sreco cloveka - Neill Vecina konceptov ostala popularnih �e danes (Waldorf in Montessori.

5. POSAMEZNI ELEMENTI � INTEGRIRANI V �IVLJENJE IN DELO JAVNEGA �OLSTVA Igra in spontana aktivnost kot sredstvo ucenja Izkustveno ucenje Pomen izletov, sprehodov v naravi Obisk ustanov: muzejev, gledali�c, galerij� Projektna metoda dela Skupinski pouk Opisno ocenjevanje Sodelovanje med �olo in domom Svetovanje�

6. TEMELJNE ZAHTEVE ALTERNATIVNIH VZGOJNIH KONCEPTOV Prednost razvoja pred ucenjem. Prednost naravne vzgoje pred nacrtnim vzgojnim vplivanjem. Prednost vzgoje, ki izhaja iz otroka, pred vzgojo, ki izhaja iz dru�be (ali se naslanja na kulturo, socialne ali duhovne vrednote).

7. Prednost razvoja pred ucenjem (upo�tevanje zakonov, znacilnih za clove�ko vrsto) Pogled, da clovek prehodi v svojem razvoju vec stopenj ali faz. Faze si sledijo v nujnem zaporedju. Ce hocemo, da je razvoj pravilen, ne smemo nicesar preskociti ali spremeniti. Obstajajo pomembne razlike med otro�tvom, mladostni�tvom in odraslostjo. V otroku se v dolocenih razvojnih fazah razvijejo samo dolocene du�evne, telesne in osebnostne funkcije. Razvoj je pravilen, ce poteka od stopnje do stopnje v cisto dolocenih starostnih obdobjih, razvoj ima le eno smer, vedno naprej. Naravni tok se poru�i s slabo vzgojo. Smisel vzgojnega delovanja � preprecevanje in odpravljanje �kodljivih vplivov od zunaj.

8. Prednost naravne vzgoje pred nacrtnim vzgojnim vplivanjem Naravna vzgoja � to je vzgoja v skladu s clovekovo naravo, vzgoja v skladu z naravnim razvojem otroka, ki izhaja iz individualnih posebnostih vsakega posameznika. Razvoj posameznika: zakoni spreminjanja, dozorevanja organov, sposobnosti in osebnostnih lastnosti � drugacne pri vsakem posamezniku. Montessori: Vsak otrok je skrivnost, , ki jo mora vzgojitelj odkriti preko otrokove aktivnosti. Vzgoja je podpiranje otrokovega samorazvoja. Le aktiven otrok ima mo�nost razvoja danih mo�nosti.

9. Prednost vzgoje, ki izhaja iz otroka, pred vzgojo, ki izhaja iz dru�be Vzgoja mora izhajati iz otroka in mora biti usmerjena v otroka. Svoboden razvoj otroka naj ima prednost pred zavestno nacrtovano vzgojo. Rousseaujeve misli o svobodni vzgoji. Vzgoja je najuspe�nej�a takrat, ce se podredi spontanemu razvoju otroka, ki ga vodijo naravni, otroku lastni zakoni. Zato se v nekaterih alternativnih vzgojnih konceptih odrekajo vnaprej�njemu nacrtovanju vzgoje, vzgojitelja umaknejo iz centra vzgojnega procesa. Otroka sprejeti kot svetost. Poklic vzgojitelja opravljati predano in ne kot slu�bo za denar.

10. PROGRESIVNA PEDAGOGIKA Sodobna smer ameri�ke pedagogike. Okoli leta 1912 � mladi ucitelji zacno izdajati pedago�ke letopise. Glavna nacela tega gibanja: Otrokova samostojnost je najva�nej�i pogoj za njegov razvoj, zato vec ekskurzij, rocnega dela, iger, diskusij. Ce bo otroku ucenje prijetno, bo aktiven, zato v �olo zanimive vsebine. Odnos ucitelj � ucenec naj bo clove�ki, tovari�ki. Pri delu se je potrebno opirati na otrokove interese. Otrokova svoboda z ravno prav odmerjeno odgovornostjo je najbolj�i pogoj za njegovo intelektualno in moralno rast. Najva�nej�e pri ucenju pa je otrokova izku�nja. Strnjen pouk naj nadomesti �olske predmete.

11. Metoda projektov � Dewey in Kilpratrick Dewey 1916 napi�e knjigo Demokracija in vzgoja, kjer razvija svoje pedago�ke poglede na temelju filozofije pragmatizma. Njegove poglede kasneje popularizira Kilpratrick. Projektiranje: aktivnost ucencev, s katero lahko izbirajo, planirajo in ki poteka v okoli�cinah, ki so podobne delu v resnicnem �ivljenju, ne pa delu na �oli. V metodi zdru�eni trije elementi: 1. aktivnost (sodelovanje) ucencev pri pouku, 2. upo�tevanje (psiholo�kih) principov ucenja, 3. moralno vzgojni ucinek ucenja.

12. Vrste projektov Vrste projektov: Konstruktivni: namen izraziti neko zamisel (rocni izdelki, dramatiziranje�) Estetski: namen razvijati aktivnosti, pomembne za estetsko vzgojo (branje pesmi, poslu�anje glasbe, vrednotenje slik�) Problemski: re�evanje miselnih nalog (sklepanje, primerjanje, posplo�evanje�) Specificni ucni projekti: namen pridobiti �olsko znanje in privajenost (branje, pisanje�)

13. Dobre in slabe strani metode projektov Dobro: temelji na psiholo�kem spoznanju, da se znanje, sposobnosti in posebnosti znacaja oblikujejo z aktivno udele�bo ucenca. Ucenec projekt prizna za svojega, je motiviran za delo, sam usmerja svojo aktivnost. Ce je projekt individualen � v njem izrazi svojo svojstvenost, ce je kolektiven � razvija socialno odgovornost in pridobiva socialne izku�nje. Slabo: cas, pomanjkanje predhodnih znanj in izku�enj, socialni argument. Dober projekt zahteva cas, potrpe�ljivost, iznajdljivost, zahteva predhodna znanja in izku�nje � zato metoda zelo primerna kot obcasna metoda na na�ih �olah.

14. KRITIKA PROGRESIVNE PEDAGOGIKE Progresivna pedagogika najvplivnej�a in hkrati najbolj kritizirana smer 20. stoletja. Na eni strani: ucitelj izgubi vodilno vlogo � ucenci se premalo naucijo in zaradi premajhne zahtevnosti pomanjkljiva moralna vzgoja. Druga stran: premalo znanja, nediscipliniranost, nestalnost � vse doloca interes. Uspe�na vzgoja brez zahtevnosti ni mogoca � Makarenko. Mnogo interesov, zlasti vi�jih, se je vselej razvilo iz ucenja, ki skraja ni bilo prav nic privlacno za ucenca. Progresivne �ole premalo pripravijo svoje ucence na �ivljenje.

15. PEDAGOGIKA PRAGMATIZMA John Dewey � utemeljitelj pragmatizma. Pragmatizem pravi, da objektivne resnice ni, da je resnicno samo to, kar je za posameznika koristno. Instrumentalizem � vsaka teorija, ideja, je vredna le toliko, kolikor nam pomaga odkriti najbolj�o obliko, po kateri bomo najprimerneje �iveli. Problem izku�nje v pedagogiki pragmatizma: Medsebojno ucinkovanje: clovek ucinkuje na zunanji svet in ta nazaj na njega, rezultat tega pa je izku�nja, ki vkljucuje zunanji svet, cutne organe, �ivcni sistem, mi�ljenje, custvovanje in ravnanje. Kontinuiteta izku�nje: vsaka sedanja izku�nja spreminja ucinek prej�nje, ga dopolnjuje, ce je istovrstna oz. zmanj�uje, ce prej�nji nasprotuje.

16. Deweyeva definicija vzgoje Vzgoja je rekonstrukcija in reorganizacija izku�nje. Vzgoja je spreminjanje in bogatenje izku�enj. Za temelj �olske vzgoje postavlja otrokovo delo. Podcenjuje teoreticno, izobrazbeno vlogo pouka, precenjuje otrokovo izkustvo. Je proti razredom, klasicni razporeditvi ucne snovi na predmete. �ola naj ima veliko delavnic, laboratorijev, kuhinjo, �olski vrt, sredi�ce vsega pa naj bodo muzeji in knji�nice. �ola naj pripravlja otroka za sedanjost in ne bodocnost.

17. PEDAGOGIKA DELOVNE �OLE Tudi pedagogika delovne �ole se je rodila prvenstveno iz odpora do stare �ole, iz kritike te �ole. Razen boja proti stari �oli, tudi to gibanje ni imelo skupne in enotne teoreticne osnove. Enotni so v tem, da je v novi �oli bistvo rocno in umsko delo kot smoter in kot nacelo vsakega �olskega dela. Obdobje voluntarizma � psiholo�ke smeri � pedago�ki voluntarizem, ki vzgojo gradi na delu, na dejavnosti kot koncni fazi akta volje. Verbalno metodo nadomestijo novi prijemi, kot so palicice, peskovnik, barvasti papir, modeliranje, izleti v naravo, v tovarne, ustanove, delo na �olskem vrtu, eksperiment�

18. Dve smeri: Prva: Podcenjevali so splo�no izobrazbo in mocno poudarjali ravno v osnovnih �olah rocno delo. Rocno delo kot sredstvo, s pomocjo katerega naj bi se mladi naucili slu�iti dru�bi � dr�avi. Druga: delovna �ola vzgaja ljudi, ki bodo samostojno in socialno mislili, ki bodo aktivni, �ola, ki bo odpravila nasprotja med fizicnim in umskim delom. Slabo: znatno se je zni�ala raven splo�no-izobra�evalnega znanja. Dobro: mnogo novih in dobrih metod dela, vecja nazornost, manj�a preobremenjenost, vecja spro�cenost, svobodnost in sodelovalnost pri pouku.

19. KRITIKA AMERI�KE PROGRESIVNE PEDAGOGIKE (LASCH) Opu�canje klasicnih predmetov, ocenjevanja. Velika izbira izbirnih predmetov. Poenostavljanje ucbenikov, razvrednotenje reproduktivnega znanja, znanja, ki ga podaja ucitelj. Zlom tradicionalnega lika ucitelja, ki pooseblja avtoriteto, ukinejo se vsi tradicionalni ukrepi discipliniranja. Ucitelj dobi terapevtsko dr�o in etiko � pomoc psihologa, psihiatra. Spremenjena vloga ucenca � je subjekt VI procesa. Sam izbira program, vsebino, metode dela � pojavi se problem ustvarjalnosti in kreativnosti.

20. REZULTAT PROGRESIVNE PEDAGOGIKE Funkcionalna nepismenost: ne gre za klasicno nepismenost, gre za te�ave z �orientacijo� v znanju. Te�ave v logicnem sklepanju. Ne znajo lociti bistveno od nebistvenega, te�ave v razmi�ljanju (pada sposobnost razmi�ljanja). Pada znanje tujih jezikov.

21. Ucitelji imajo disciplinske probleme �e v 1. razredu O�. Zakaj? Ni mehanizmov za discipliniranje ucencev v razredu, so le dogovori za disciplino. Problem faktografskega (na�tevanje in opisovanje, brez globlje analize, sinteze) znanja. Problem avtoritete ucitelja: ucitelj se sklicuje na ravnatelja, na psihologa. Problem se vr�i v razredu, re�uje v kabinetu �SS. Klasicne disciplinske metode ne funkcionirajo vec, zato nujna vecja participacija ucencev pri sprejemanju pravil skupnega bivanja, kako bo potekalo delo v razredu, na �oli� Merila in dogovori se lahko spreminjajo. Vpliv dru�be, �olskega okolja, okolja v katerem otrok �ivi na delo �ole.