290 likes | 516 Vues
Politična ekonomija. Socialna država, država blaginje. Država blaginje. Kaj je država blaginje ? Zakaj in kako nastane ? Vrste države blaginje ? Sodobni izvori države blaginje ?. Država blaginje je lahko ….
E N D
Politična ekonomija Socialna država, država blaginje
Država blaginje Kaj je država blaginje? Zakaj in kako nastane? Vrste države blaginje? Sodobni izvori države blaginje?
Država blaginje je lahko … Idealni model –država prevzame odgovornost za zagotavljanje celovite in univerzalne blaginje vseh državljanov. Socialna zaščita–V nekaterih modelih države blaginje socialne zaščite ne zagotavlja država ampak kombinacija neodvisnih, prostovoljnih in državnih agencij. Kljub temu heterogenemu zagotavljanju storitev jih še vedno pojmujemo kot države blaginje.
Začetki države blaginje Otto Bismarck – Nemčija, 2. polovica 19 stoletja, socialno zavarovanje New Deal – program administracije F.D.Roosevelta 2.svetovna vojna – VB Beveridge Report 1942
Definicija države blaginje Sistem v katerem država prevzame glavno skrb za zagotavljanje socialne in ekonomske varnosti prebivalstva, običajno s sistemi zavarovanja za primer brezposelnosti, javnim pokojninskim in zdravstvenim sistemom.
Definicija države blaginje Država blaginje je država, ki (preko politike in državnega aparata) zavestno skrbi za nadzor nad tržnimi silami v treh smereh: Zagotavljanje minimalnega dohodka Zmanjševanje negotovosti (na primer: zdravstveno, pokojninsko in zavarovanje za primer brezposlenosti) Zagotavljanje določenih storitev vsem državljanom (npr. zdravstvene, izobraževalne storitve)
Zgodovinska perspektiva Kancler Otto Bismarck je trdil, da če bi država “pokazala več sočutja za delovnega človeka” potem socialni demokrati v svojih prizadevanjih ne bi mogli biti uspešni. Privlačnost socialdemokratov bo uplahnila takoj, ko ”bodo delavci dojeli, da si vlada in parlament iskreno prizadevajo za njihovo blaginjo.”
V ZDA je bila država blaginje uvedena v času gospodarske krize v okviru programa New Deal ameriškega predsednika FD Roosevelta. Glavna značilnost je bila uvedba sistema obveznega pokojninskega zavarovanja.
Cilj države blaginje je vzpostavitev ravnovesja med učinkovitostjo, svobodo in enakostjo. Država blaginje je odgovor političnih elit na demokratične zahteve zaposlenih motiviranih z izboljševanja njihovega položaja ali preprečitve socialnih nemirov in revolucij.
Blaginja kot pravica “Stanovanja, zdravstvene storitve, izobrazbainsocialna varnost so vaše pravice od rojstva”, je trdil Aneurin Bevan Blaginja kot: Državljanska pravica Politična pravica Socialna pravica
Država blaginje v krizi Naftna kriza v 70-ih, ki je povzročila pojav stagflacije pomeni konec keynesianskega konsenza utemeljenega na vseobsegajoči državi blaginje. Izziv ekonomike ponudbe in monetarizma Omejitev rasti javnih izdatkov Reforma javnih storitev Zaostrovanje pogojev za pridobivanje socialnih pravic Privatizacija javnih storitev Prehod iz vidne roke država na nevidno roko trga → zmanjšanje vloge države
Zakaj nastane država blaginje? Pierson (2006) navaja 4 glavne dejavnike, ki privedejo do nastanka države blaginje: Posledice industrializacije Rast prebivalstva in spremembe v socialni sestavi Nastanek nacionalnih držav (učinek občutka pripadnosti in pričakovanj) Razvoj političnega sistema, tj. širitev demokracije
Modeli države blaginje Klasifikacija modelov države blaginje Stopnja dekomodifikacije (ko je storitev opredeljena kot socialna pravica in posameznik lahko preživi brez zanašanja na trg) Učinek na socialno razslojenost (ali povečuje obstoječe razredne razlike ali jih zmanjšuje)
3 modeli države blaginje Konservativni - usmerjen v delo in osnovan na prispevkih posameznika. Socialno demokratski - osnovan na načelu univerzalizma. Liberalni - osnovan na načelu rezidualnosti.
Izzivi države blaginje Država blaginje je bila uvedena ob drugačnem demografskem režimu Vprašanje dostopnosti in porazdelitve bremen financiranja države blaginje Konkurenčnost v globalnem gospodarstvu Prihodnost – politične težave reform države blaginje
Socialno demokratski model – blaginja posameznika je odvisna od države; vsi državljani so upravičeni do spodobne življenjske ravni. Socialne pravice so univerzalne in dostopne vsem brezpogojno. (Esping-Andersen and Korpi, 1987, str. 40)
3 poglavitne značilnosti socialdemokratskega modela Celovit sistem socialne politike Socialna upravičenja so institucionalizirana (obstoj socialnih pravic) Socialna zakonodaja je po svoji naravi osnovana na načelih solidarnosti in univerzalnosti(Kuhnle & Hort, 2004).
Globalni programi imajo prednost pred selektivnimi. Brezplačno izobraževanje za vse, ki ga zagotavljajo javne institucije z dovolj visoko ravnijo kakovosti, da ni potrebe po zasebnem šolstvu Brezplačno zdravstvo na enakih osnovah kot izobraževanje. Univerzalni otroški dodatki za vse. Univerzalna državna pokojnina vezana na državljanstvo, ni pogojenosti s plačanimi prispevki za pokojninsko zavarovanje.